Za politi\u010dne dedi\u010de Haider po pisanju avstrijskih medijev danes velja za svojevrsten mit, za preostale Avstrijce pa je hujska\u010d, zaradi katerega je skoraj bankrotirala avstrijska Koro\u0161ka, zvezna de\u017eela, na \u010delu katere je bil z razmikom 12 let.<\/p>\n
Kot prvi svobodnjak je bil de\u017eelni glavar avstrijske Koro\u0161ke najprej med letoma 1989 in 1991, ko je moral odstopiti, ker je javno hvalil zaposlovalno politiko nacistov. Drugi\u010d je njegov glavarski mandat trajal od leta 1999 do smrti leta 2008.<\/p>\n
Prej kot drugi je spoznal, da se politi\u010dno obrestuje nastopati proti priseljencem in tujcem. S predrznostjo je grmel proti “privilegijem tistih od zgoraj”, \u010deprav je bil sam del te elite. In za njegovo politiko ni bilo bolj\u0161e odsko\u010dne deske, kot je bila obmejna avstrijska Koro\u0161ka, kjer so \u0161tevilni stali na okopih proti “pohlepnim ju\u017enim Slovanom”, je ob obletnici Haiderjeve smrti zapisal nem\u0161ki \u010dasnik Die Zeit.<\/p>\n
Dejansko je, da je Haider prav na ra\u010dun koro\u0161kih Slovencev krepil avstrijsko narodno zavest in je veljal za ostrega nasprotnika postavitve dvojezi\u010dnih napisov na avstrijskem Koro\u0161kem. Sloveniji je odrekal nasledstvo avstrijske dr\u017eavnega pogodbe. Njegova je tudi odlo\u010ditev o prestavitvi kne\u017ejega kamna v stavbo celov\u0161kega de\u017eelnega zbora. Bil je na \u010delu tistih, ki so nasprotovali upodobitvi kne\u017ejega kamna na slovenskem kovancu za dva centa. Kot protiukrep se je Haider takrat odlo\u010dil, da bo podobo kne\u017ejega kamna natisnil na vse uradne dokumente de\u017eele avstrijske Koro\u0161ke.<\/p>\n
Haider je \u017ee leta 1993 spro\u017eil referendumsko pobudo, ki jo je poimenoval Avstrija najprej in z njo \u017eelel takratno avstrijsko vlado prisiliti v ostrej\u0161o politiko do priseljevanja. Leta 2000 mu je uspelo, da so svobodnjaki po parlamentarnih volitvah vstopili v \u010drno-modro koalicijo na zvezni ravni, zaradi \u010desar je bila Avstrija dele\u017ena sankcij s strani Evropske unije. Leta 2005 se je raz\u0161el s svobodnjaki in ustanovil Zavezni\u0161tvo za prihodnost Avstrije.<\/p>\n
Desete obletnice njegove smrti se bodo na avstrijskem Koro\u0161kem danes med drugim spomnili s spominsko slovesnostjo na dru\u017einskem posestvu, ki se je bo v skladu z obi\u010daji udele\u017eil tudi sedanji socialdemokratski glavar avstrijske Koro\u0161ke Peter Kaiser.<\/p>\n
Za Haiderja usodna nesre\u010da se je zgodila po vsakoletnih slovesnostih ob obletnici koro\u0161kega plebiscita 10. oktobra. Tedaj 58-letni Haider, ki je bil sam v avtomobilu, se je v zgodnjih jutranjih urah vra\u010dal domov iz lokala, znanega po tem, da se v njem zbirajo homoseksualci, in v naselju Ilovje na cesti Celovec-Ljubelj tr\u010dil v betonski steber ograje ob cesti, nato se je z avtomobil ve\u010dkrat prevrnil.<\/p>\n
Uradna preiskava je pokazala, da je bila nesre\u010da izklju\u010dno posledica Haiderjeve napake pri vo\u017enji. V \u010dasu nesre\u010de je bil mo\u010dno alkoholiziran, imel je 1,77 promila alkohola v krvi, kar je potrdila obdukcija, in je vozil s preveliko hitrostjo, 142 kilometrov na uro na mestu, kjer je bila najve\u010dja dovoljena hitrost 70 kilometrov. Tehni\u010dna preiskava njegovega avtomobila je pokazala, da je bil ta v neopore\u010dnem stanju, prav tako ni bilo sledov o morebitnih zunanjih vplivih.<\/p>\n
Ko je umrl, je imela de\u017eela avstrijska Koro\u0161ka pri banki Hypo Alpe Adria za 24 milijard evrov jamstev, kar je deset de\u017eelnih prora\u010dunov. Propad banke je de\u017eelo nato stal 1,2 milijarde evrov, kar je pribli\u017eno polovica letnega de\u017eelnega prora\u010duna. De\u017eela Koro\u0161ka ima \u0161e danes najve\u010djo zadol\u017eenost na prebivalca in najmanj\u0161o kupno mo\u010d med vsemi avstrijskimi zveznimi de\u017eelami.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pred desetimi leti se je smrtno ponesre\u010dil biv\u0161i glavar avstrijske Koro\u0161ke in dolgoletni voditelj avstrijskih svobodnjakov J\u00f6rg Haider, ki za \u0161tevilne velja za prvega evropskega desnega populista. Za seboj je pustil avstrijsko Koro\u0161ko v finan\u010dnih razvalinah, njegov politi\u010dni slog pa je desetletje po njegovi smrti na pohodu po Evropi.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":379020,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1934,12168],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n