Od 1,855 milijona ton hrane, kolikor je je bilo v Sloveniji na voljo leta 2016, smo je 1,5 milijona ton porabili doma, 321.000 ton pa smo je izvozili. Preostanek, 34.000 ton, so predstavljale zaloge, v statistiki, objavljeni pred svetovnim dnevom hrane, navaja statisti\u010dni urad.<\/p>\n
V Sloveniji je leta 2016 stopnja samooskrbe pri sadju zna\u0161ala 32 odstotkov, pri zelenjavi 42 odstotkov, pri p\u0161enici 53 odstotkov in pri krompirju 55 odstotkov. Dele\u017e njiv, posejanih z \u017eiti, je v letu 2016 zna\u0161al 56 odstotkov, od teh je bil dele\u017e njiv, posejanih s koruzo za zrnje, 38-odstoten, dele\u017e njiv, posejanih s p\u0161enico, pa 33-odstoten.<\/p>\n
Strategija za izvajanje resolucije o strate\u0161kih usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in \u017eivilstva do leta 2020, sprejeta leta 2011, kot enega klju\u010dnih ciljev razvoja slovenskega kmetijstva do leta 2020 dolo\u010da pove\u010danje samooskrbe s hrano. V ta namen predvideva prestrukturiranje kmetijske pridelave ter pove\u010danje ekolo\u0161ke pridelave.<\/p>\n
PlanB 4.0 za Slovenijo, ki ga je pripravila mre\u017ea nevladnih organizacij za trajnostni razvoj, pa za pove\u010danje samooskrbe poudarja velik pomen izvajanja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in uvajanje raznovrstnosti pridelave. Podatki statisti\u010dnega urada pri tem ka\u017eejo, da se dele\u017e kmetijskih gospodarstev z ekolo\u0161kim kmetovanjem ali s kmetovanjem v preusmeritvi in dele\u017e me\u0161anih kmetijskih gospodarstev z leti po\u010dasi, a vztrajno pove\u010dujeta in sta bila v 2016 najvi\u0161ja do zdaj – dele\u017e prvih je zna\u0161al pet odstotkov, dele\u017e drugih pa 17 odstotkov.<\/p>\n
Slovenska gospodinjstva so sicer leta 2015 za nakup hrane in brezalkoholnih pija\u010d povpre\u010dno porabila 2671 evrov, za gostinske storitve pa povpre\u010dno 761 evrov oziroma skupaj 18 odstotkov vseh svojih izdatkov. Za ta denar so lahko kupila v povpre\u010dju okoli 380 kilogramov hrane na posameznega \u010dlana.<\/p>\n
Statistika pri tem tudi razkriva, da \u0161e vedno kar nekaj u\u017eitne hrane kon\u010da med komunalnimi odpadki, in to kljub temu, da je bilo v Sloveniji v letu 2016 resno materialno prikraj\u0161anih 5,4 odstotka prebivalcev, s svojimi dohodki pa je te\u017eko ali zelo te\u017eko pre\u017eivelo kar 29 odstotkov gospodinjstev. Leta 2016 je namre\u010d vsak prebivalec Slovenije zavrgel povpre\u010dno 0,2 kilograma hrane na dan oziroma 74 kilogramov v celem letu.<\/p>\n
Skupaj je med komunalnimi odpadki kon\u010dalo 12 odstotkov vse hrane. Pri tem je zavr\u017eena hrana vsebovala \u0161e 35 odstotkov u\u017eitnega dela, to je takega, ki bi ga z ozave\u0161\u010danjem in pravilnim odnosom do hrane lahko prepre\u010dili ali vsaj zmanj\u0161ali, preostalih 65 odstotkov odpadne hrane pa so bili neu\u017eitni deli, \u0161e ugotavljajo na statisti\u010dnem uradu.<\/p>\n
Svetovni dan hrane obele\u017eujemo 16. oktobra, na dan, ko je bila leta 1945 ustanovljena Organizacija Zdru\u017eenih narodov za hrano in kmetijstvo. Dan je namenjen ozave\u0161\u010danju o pomenu hrane kot temeljne \u010dlovekove pravice ter osnovne potrebe, od katere je odvisen potencialni razvoj tako posameznika, kot celotne dru\u017ebe.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Sloveniji smo leta 2016 pridelali 992.000 ton hrane, kar je nekaj ve\u010d kot 53 odstotkov vse razpolo\u017eljive hrane v dr\u017eavi, uvozili pa smo jo 863.000 ton oziroma 47 odstotkov. Da bi Slovenija postala bolj samooskrbna s hrano, bo treba prestrukturirati kmetijsko pridelavo in pove\u010dati pridelavo ekolo\u0161ke hrane, poudarja ministrstvo za kmetijstvo.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":325105,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1837,12188,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n