V sloven\u0161\u010dini je po zaslugi prevajalke Jelke Ovaska Novak iz\u0161lo veliko njegovih del, poleg Zaj\u010djega leta je prevedla \u0161e dela Tule\u010di mlinar, Gozd obe\u0161enih lisic, Re\u0161itelj Surunen, O\u010darljivi skupinski samomor, Dedu za petami, \u017dupnikov zverinski slu\u017eabnik, Sre\u010dni \u010dlovek, Prikupna struparka in Na lovu za spomini. Iz nem\u0161\u010dine je Deset prisr\u010dnih trmoglavk in nazadnje Ladjarja z lepimi stopali prevedel Brane \u010cop.<\/p>\n
Paasilinna je pisal o temah, s katerimi so se identificirali bralci po vsem svetu – o \u010dlove\u0161ki odtujenosti, neprilagodljivosti, depresiji, samomoru in alkoholizmu. Leta 2005 je bil pisatelj udele\u017eenec svetovnega kongresa mednarodnega PEN na Bledu. Urednik Ale\u0161 Berger je tedaj dejal, da velikega uspeha Paasilinne vendarle ne gre pripisati zgolj omenjenim temam, saj se jim posve\u010da ve\u010dina sodobnih avtorjev. Toda Paasilinna svoje zgodbe pripoveduje tako, je dejal Berger, da turobne teme pri\u017eene do absurda, in jih nadalje razre\u0161i na druga\u010den, njemu lasten na\u010din, ki ga odlikujeta humor in ironija.<\/p>\n
V nasprotju s tradicionalnimi romanesknimi junaki pisateljeve osebe ne \u017eelijo spreminjati sveta. Bolj kot juna\u0161tvo jih dolo\u010da pasivna naivnost in avtenti\u010dna prostodu\u0161nost, ki jim pomagata pre\u017eiveti v negostoljubnem svetu. Kot je poudaril Berger, je vodilo vseh literarnih junakov Paasilinne njihova svoboda – svoboda, ki je lahko vsem dosegljiva, ne da bi z njo ogro\u017eali druge, nasprotno, s svojo nemara ne najbolj obi\u010dajno izbiro bivanja v svetu soljudi le bogatijo.<\/p>\n
Paasilinna se je rodil 20. aprila 1942 na Laponskem. Najprej se je posve\u010dal gozdarstvu in kasneje novinarstvu, dokler se ni naveli\u010dal rumenega pisanja ter se povsem posvetil literaturi. V petdesetletni karieri je prodal ve\u010d kot osem milijonov izvodov svojih del, za katera je prejel tudi ve\u010d finskih in mednarodnih literarnih nagrad.<\/p>\n
Pisatelj, ki je v svojih zgodbah portretiral finsko dru\u017ebo, je za francosko tiskovno agencijo AFP neko\u010d dejal, da kot pisatelj vselej pretirava in da “je la\u017eje bi\u010dati lasten narod kot druge”. Dodal je, da so vsi ljudje po svoje “malo nori”, Finci pa morda \u0161e nekoliko bolj kot drugi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V ponedeljek je v kraju Espoo v bli\u017eini Helsinkov umrl eden najbolj prepoznavnih finskih avtorjev Arto Paasilinna. Star je bil 76 let. Napisal je ve\u010d kot 35 knjig, prevedene so v ve\u010d kot 40 jezikov, tudi v sloven\u0161\u010dino. Znan je po svojih duhovitih romanih, obarvanih s skandinavsko melanholijo. Med najbolj znanimi je roman Zaj\u010dje leto iz leta 1975.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":379439,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[12213,5351,2217],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n