Kot je razvidno iz danes objavljenega poro\u010dila Banke Slovenije Neposredne nalo\u017ebe, ki vsebuje najnovej\u0161e podatke o tujih neposrednih investicijah v Sloveniji in slovenskih neposrednih nalo\u017ebah v tujini, je bila lanska rast ni\u017eja od povpre\u010dne letne stopnje pove\u010danja v obdobju od 1994 do 2017. Ta je bila pri 11,2 odstotka. Predlani je na primer rast dosegla 11,5 odstotka.<\/p>\n
Med transakcijami je bil lani najve\u010dji pritok transakcij lastni\u0161kega kapitala, ki je dosegel 502,3 milijona evrov. S tem je bil za skoraj polovico manj\u0161i kot v 2016, ko je dosegel 938,1 milijona evrov.<\/p>\n
Najve\u010d so k pove\u010danju prispevale tuje nalo\u017ebe v predelovalni dejavnosti, na katero sicer odpade ve\u010d kot \u010detrtina vseh podjetij v tuji lasti, finan\u010dni in zavarovalni\u0161ki dejavnosti ter dejavnosti poslovanja z nepremi\u010dninami. Skupno so dosegle 314,4 milijona evrov. Transakcije v teh panogah so ve\u010dinoma pomenile prevzeme s strani tujih vlagateljev, pojasnjuje Banka Slovenije.<\/p>\n
Ob tem so tuji lastniki reinvestirali za 340,2 milijona evrov dobi\u010dkov, kar je bilo za 206,4 milijona evrov manj kot predlani. Za ve\u010d kot polovico reinvestiranih dobi\u010dkov so zalegla podjetja v avstrijski lasti, na drugi strani pa zaradi odliva iz dr\u017eave izstopajo podjetja v hrva\u0161ki lasti (-136,5 milijona evrov), kar je ve\u010dinoma posledica izgub v dejavnosti trgovina, vzdr\u017eevanje in popravila motornih vozil, torej Mercatorja in njegovega lastnika Agrokorja.<\/p>\n
Konec 2017 je stanje lastni\u0161kega kapitala v okviru tujih neposrednih nalo\u017eb doseglo 12,3 milijarde evrov, kar je 90,1 odstotka celotne vrednosti neposrednih nalo\u017eb, preostalih 9,9 odstotka pa so predstavljale neto obveznosti do tujih investitorjev.<\/p>\n
Ve\u010dino (95,8 odstotka) vrednosti lastni\u0161kega kapitala tujcev je bilo v dru\u017ebah, ki ne kotirajo na borzi, ostalo pa v nepremi\u010dninah in dru\u017ebah, ki kotirajo na borzi. Dele\u017e dru\u017eb, ki kotirajo, se je v 2017 zmanj\u0161al s 4,7 odstotka na 1,8 odstotka, kar je posledica preoblikovanja posami\u010dnih delni\u0161kih dru\u017eb v dru\u017ebe z omejeno odgovornostjo in posledi\u010dnega umika iz borze.<\/p>\n
Med dr\u017eavami, od koder so prihajale nalo\u017ebe, so prevladovale \u010dlanice EU, ki so imele konec 2017 skupno 84,3 odstotka vrednosti vseh tujih neposrednih investicij v Sloveniji. Med njimi je bila
\nnajpomembnej\u0161a investitorica Avstrija, ki ji je pripadlo 25,6 odstotka vseh tujih neposrednih nalo\u017eb v Sloveniji oz. nekaj ve\u010d kot 3,5 milijarde evrov. Stanje avstrijskih nalo\u017eb se je glede na leto prej zvi\u0161alo za 306,9 milijona evrov.<\/p>\n
Avstriji je sledil Luksemburg (11,4 odstotka), saj veliko tujih vlagateljev slovenska podjetja prevzema prek dru\u017eb, ustanovljenih v omenjenem zahodnoevropskem vojvodstvu, ki velja za pomembno finan\u010dno sredi\u0161\u010de. V 2017 se je vrednost luksembur\u0161kih nalo\u017eb pove\u010dala za 117,9 milijona evrov in konec leta dosegla skupno vrednost nekaj manj kot 1,6 milijarde evrov.<\/p>\n
Tretja dr\u017eava glede na vrednost tujih neposrednih nalo\u017eb v Sloveniji je bila \u0160vica (10,4 odstotka). V letu 2017 se je vrednost nalo\u017eb \u0161vicarskih investitorjev pove\u010dala za 44,6 milijona evrov in konec leta dosegla nekaj ve\u010d kot 1,4 milijarde evrov.<\/p>\n
Za prvo trojico so se po izvoru investicij zvrstile Nem\u010dija, Italija in Nizozemska (vse po okoli 1,1 milijarde evrov), vrednost nalo\u017eb iz Hrva\u0161ke pa se je ustavila pri 923 milijonih evrov.<\/p>\n
Tuje neposredne nalo\u017ebe v Sloveniji so lani predstavljale malenkost manj kot 32 odstotkov BDP. Kljub rasti nalo\u017eb v prej\u0161njih letih (leta 2008 so dosegle 23 odstotkov BDP) je bilo to po navedbah Banke Slovenije \u0161e vedno za 25 odstotkov manj od povpre\u010dja v EU. Na \u010ce\u0161kem in Mad\u017earskem je bila npr. pri 72 oz. 67 odstotkih BDP, v Nem\u010diji, ki velja za dr\u017eavo, kjer podjetja veliko investirajo v tujini, pa recimo le okoli 25 odstotkov BDP.<\/p>\n
Podjetja s tujimi lastniki so konec 2017 predstavljala 1,5 odstotka vseh slovenskih podjetij, ob neupo\u0161tevanju finan\u010dnih posrednikov. Donosnost kapitala v njih je bila 8,1 odstotka, pri vseh
\npodjetjih pa osem odstotkov. Podjetja s tujimi lastniki so izpla\u010devala tudi 10,1 odstotka vi\u0161jo pla\u010do na zaposlenega v primerjavi s povpre\u010dno pla\u010do na zaposlenega v Sloveniji. Prav tako so podjetja s tujimi lastniki dosegala malenkost vi\u0161ji neto \u010disti dobi\u010dek in ob\u010dutneje vi\u0161jo dodano vrednost na zaposlenega (48.000 evrov v primerjavi s 40.000 evri), so \u0161e pojasnili v Banki Slovenije.<\/p>\n
Stanje slovenskih neposrednih nalo\u017eb v tujini je bilo na drugi strani konec 2017 pri 5,9 milijarde evrov, kar predstavlja 2,9-odstotno pove\u010danje glede na konec 2016. Med prvimi petimi najve\u010djimi dr\u017eavami gostiteljicami slovenskih nalo\u017eb so bile \u0161tiri dr\u017eave z ozemlja nekdanje Jugoslavije (60,8 odstotka skupne vrednosti nalo\u017eb) ter Rusija. Najve\u010d nalo\u017eb v tujini so imela podjetja iz predelovalne dejavnosti, in sicer pribli\u017eno tretjino vseh nalo\u017eb v tujini.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Sloveniji je bilo ob koncu 2017 za skupno 13,7 milijarde evrov tujih neposrednih nalo\u017eb, kar je v primerjavi s koncem 2016 pomenilo rast za 704 milijone evrov oz. 5,4 odstotka. V dele\u017eu od BDP so tuje nalo\u017ebe predstavljale 32 odstotkov, s \u010dimer je Slovenija kljub rasti v zadnjih letih \u0161e vedno za 25 odstotnih to\u010dk zaostajala za povpre\u010djem v EU.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":185726,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2391,1595,4505,7056],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n