Anamarija Megli\u010d s pediatri\u010dne klinike Univerzitetnega klini\u010dnega centra (UKC) Ljubljana je pojasnila, da so doslej dolo\u010dene dejavnosti paliativne oskrbe potekale \u017ee pri onkolo\u0161kih bolnikih, \u017eelijo pa si, da bi lahko vklju\u010dili vse otroke in svojce, ki potrebujejo tako pomo\u010d.<\/p>\n
“Na pediatri\u010dni kliniki zdru\u017eujemo najhuje bolne otroke. Tukaj dobijo prve informacije o te\u017eki diagnozi, zato je \u017ee tu treba za\u010deti s paliativno oskrbo in z na\u010drtovanjem nadaljnjega oskrbovanja za vse otroke, ki imajo ogro\u017eajo\u010do bolezen in bodo zaradi te umrli prej, kot bi sicer,” je poudarila.<\/p>\n
Po njenih besedah naj bi bilo v Sloveniji nekaj sto otrok, ki bi potrebovali paliativno oskrbo. Kot je poudarila, pa ta ne pomeni samo oskrbovanja tik pred smrtjo, ampak tudi pomo\u010d dru\u017eini pri zdravljenju otroka, laj\u0161anju te\u017eav, socialni in psiholo\u0161ki oskrbi, izobra\u017eevanju, pa tudi igri.<\/p>\n
Zdravstvene delavce v pediatriji je po besedah Megli\u010deve treba izobraziti o paliativni oskrbi in o tem, da to niso samo ukrepi tik pred smrtjo, ampak je to zdravljenje otroka od diagnoze do prezgodnje smrti. Znanje bodo pridobivali postopno, je napovedala, u\u010dijo se predvsem od sodelavcev, ki imajo s tem najve\u010d izku\u0161enj, predvsem so to tisti, ki delajo z onkolo\u0161kimi bolniki. Pribli\u017eno tretjina otrok, ki potrebuje paliativno oskrbo, je namre\u010d zbolela za rakom.<\/p>\n
Dr\u017eavna koordinatorka paliatvne oskrbe Slovenije Mateja Lopuh je prepri\u010dana, da bodo z usmerjenim na\u010drtovanjem pediatri\u010dne paliativne oskrbe dosegli enakomerno razvitost po regijah in s tem bolj\u0161o dostopnost to te storitve za otroke in svojce. Najve\u010dji izziv po njeni oceni je, da gre za nove pristope pri obravnavi bolnikov, ki jih mora zdravstveni kader \u0161e osvojiti, prav tako bo treba reorganizirati obstoje\u010de slu\u017ebe in dela, da bo otro\u0161ka paliativna oskrba lahko za\u017eivela.<\/p>\n
Za izobra\u017eevanje zdravstvenega kadra, bolnikov, svojcev in splo\u0161ne javnosti o paliativni oskrbi skrbi tudi Slovensko zdru\u017eenje paliativne in hospic oskrbe. Kot je pojasnila predsednica zdru\u017eenja Maja Ebert Moltara, v projektu Metulj ponujajo klju\u010dne informacije o paliativni oskrbi v lai\u010dnem jeziku za bolnike in njihove svojce.<\/p>\n
Paliativni pristop v obravnavi bolnika naj bi se pri\u010del \u017ee zgodaj po diagnozi neozdravljive bolezni in naj bi se sprva tudi prepletal z zdravljenjem usmerjenim k upo\u010dasnjevanju osnovne bolezni. Z napredovanjem osnovne bolezni pa obi\u010dajno paliativna oskrba v obravnavi prevlada in se nadaljuje z obravnavo v procesu umiranja, smrti in \u017ealovanja. Oskrba umirajo\u010dega bolnika je zgolj del celostne paliativne oskrbe, je razvidno s spletne strani zdru\u017eenja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Na ljubljanski pediatri\u010dni kliniki so danes pripravili prvo izobra\u017eevanje s podro\u010dja paliativne oskrbe v pediatriji, namenjeno vsem, ki se ukvarjajo s te\u017eko bolnimi otroki. Sodelujo\u010di strokovnjaki so opozorili na pomen izobra\u017eevanja zdravstvenega kadra na tem podro\u010dju, da bi hudo bolnim otrokom in njihovim svojcem lahko zagotovili ustrezno pomo\u010d.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":292533,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[12267,12268,9566,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n