Trisat je majhen satelit z maso 4,4 kilograma, z zmerno sposobnostjo oddaljenega opazovanja Zemlje na osnovi multi-spektralnega zajema slik v kratkovalovnem infrarde\u010dem spektru. Satelit bo v uporabi najmanj dve leti v no\u010dno-dnevni son\u010dno sinhroni orbiti na vi\u0161ini 500 kilometrov. Zagotoviti pa \u017eelijo, da bi deloval vsaj \u0161est let.<\/p>\n
Nanosatelit sestavljajo multi-spektralna fotokamera, ki snema v 20 spektralnih pasovih kratkovalovnega infrarde\u010dega spektra z lo\u010dljivostjo 100 metrov. Satelit sestavljajo \u0161e dva dvosmerna komunikacijska modula in elektri\u010dni napajalni sistem. Na krovu je tudi ra\u010dunalnik, ki uporablja slovenski procesor PicoSky, odporen na napake, pi\u0161e na spletni strani izobra\u017eevalne vesoljske misije mariborske univerze Trisat. Namen misije je sodelovanje med \u0161tudenti in slovensko vesoljsko industrijo.<\/p>\n
Satelit Nemo HD pa so razvili v Centru odli\u010dnosti Vesolje-SI, ki je bil v 85 odstotkih financiran iz sredstev Evropske unije, v 15 pa iz slovenskega prora\u010duna. Kot pi\u0161e na spletni strani centra, bo ta mikrosatelit z maso 65 kilogramov z vi\u0161ine 600 kilometrov dosegel prostorsko lo\u010dljivost 2,8 metra pankromatsko in 5,8 metra multispektralno.<\/p>\n
V kombinaciji z obstoje\u010dimi podatki evropskega programa Copernicus bodo lahko podatke, pridobljene s slovenskima satelitoma, uporabili za razvoj re\u0161itev na razli\u010dnih podro\u010djih, je vlada zapisala v odgovoru na poslansko vpra\u0161anje poslanca Levice Franca Tr\u010dka.<\/p>\n
Pri kmetijstvu bi lahko denimo satelitsko spremljali stanje in razvoj polj\u0161\u010din, podatki pa bi omogo\u010dili tudi prostorsko in \u010dasovno spremljanje u\u010dinkov namakanja in gnojenja. Na podro\u010dju gozdarstva bi medtem lahko analizirali stanje po ujmah.<\/p>\n
Pri naravnih nesre\u010dah bi bilo olaj\u0161ano spremljanje njihovih posledic, Nemo HD pa bo med preletom prizadetih obmo\u010dij omogo\u010dil opazovanje v realnem \u010dasu, kar je pomembno pri podpori akcij za za\u0161\u010dito in re\u0161evanje.<\/p>\n
Kot so \u0161e navedli na vladi, satelita predstavljata pomemben korak internacionalizacije slovenske vesoljske industrije z ovrednotenjem njene tehnologije, promocijo vesoljskega in\u017eenirstva in spodbujanja mednarodnega sodelovanja. Eden od primarnih ciljev je tudi tehnolo\u0161ka demonstracija klju\u010dnih slovenskih vesoljskih tehnologij v vesolju.<\/p>\n
Izstrelitev prvih dveh slovenskih satelitov bo mo\u017ena v prvi polovici leta 2019, ko je predvidena izstrelitev rakete Vega podjetja Arianespace. Evropska vesoljska agencije (ESA) je \u017ee potrdila, da sta oba primerna za izstrelitev. Pred tem bo treba za Trisat pridobiti odlo\u010dbo o dodelitvi radijskih frekvenc pri Mednarodni komunikacijski zvezi (ITU), za Nemo HD pa dodatna finan\u010dna sredstva. V Sloveniji bo treba ustanoviti tudi register vesoljskih plovil, so \u0161e zapisali.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Na podlagi obstoje\u010dih podatkov evropskega programa Copernicus in z njima pridobljenih podatkov bo mogo\u010de razviti re\u0161itve na podro\u010djih kmetijstva, gozdarstva, naravnih nesre\u010d in urbanizma, je sporo\u010dila slovenska vlada.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":176028,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[7335,12284,1595,2023],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n