Eden glavnih virov onesna\u017eenja je cestni promet, posebej zaradi izpustov du\u0161ikovih oksidov in pra\u0161nih delcev. K onesna\u017eenju prispevajo tudi izpusti v kmetijstvu, proizvodnji energije, industriji in v gospodinjstvih.<\/p>\n
Poro\u010dilo, v katerem analizirajo kakovost zraka med letoma 2000 in 2016 na podlagi meritev 2500 postaj v 39 dr\u017eavah, ugotavlja, da se je onesna\u017eenje v letu 2016 glede na 2015 nekoliko zmanj\u0161alo, je pa \u0161e vedno precej nad standardi, ki sta jih postavili EU in WHO.<\/p>\n
Onesna\u017eenost zraka \u0161e vedno pomembno vpliva na zdravje prebivalcev Evrope, posebej na urbanih obmo\u010djih. Ima tudi znaten gospodarski u\u010dinek; skraj\u0161uje \u017eivljenja, pove\u010duje zdravstvene stro\u0161ke in zmanj\u0161uje produktivnost, so zapisali.<\/p>\n
“Onesna\u017eenost zraka je nevidni morilec in okrepiti moramo prizadevanja za odpravo vzrokov. Z vidika onesna\u017eenosti zraka so emisije iz prometa pogosto bolj \u0161kodljive kot emisije iz drugih virov, saj do njih prihaja blizu zemeljskega povr\u0161ja in pojavljajo se v mestih, blizu ljudem. Zato je tako pomembno, da Evropa podvoji prizadevanja za zmanj\u0161anje izpustov iz prometa, energetike in kmetijstva ter da vlaga v to, da bodo te panoge \u010distej\u0161e in bolj trajnostne,” je dejal glavni izvr\u0161ni direktor EEA Hans Bruyninckx.<\/p>\n
Evropski komisar za okolje Karmenu Vella je dodal, da poro\u010dilo EEA ka\u017ee, da politike na podro\u010dju izbolj\u0161anja kakovosti zraka delujejo, da pa tudi opominja, da morajo te politike delovati \u0161e bolje, da bi lahko dosegli \u010dist zrak po vsej Evropi. Evropska komisija bo \u0161e naprej sodelovala z dr\u017eavami \u010dlanicami, da bodo pravila glede kakovosti zraka v celoti uveljavljena, je dejal.<\/p>\n
Kot navaja poro\u010dilo, zdravje ljudi najbolj ogro\u017eajo pra\u0161ni delci (PM), du\u0161ikov dioksid in prizemni ozon.<\/p>\n
Po ocenah EEA je bila izpostavljenost drobnim pra\u0161nim delcem PM2,5 v letu 2015 vzrok za 422.000 prezgodnjih smrti v 41 dr\u017eavah v Evropi, od tega 391.000 v EU. Izpostavljenost du\u0161ikovemu dioksidu je bila vzrok za 79.000 smrti (v EU 76.000), izpostavljenost ozonu pa za 17.700 smrti (v EU 16.400).<\/p>\n
V EU je bilo v letu 2016 skupno 13 odstotkov prebivalstva urbanih obmo\u010dij izpostavljenih koncentracijam PM10 nad dnevnimi omejitvami EU, 42 odstotkov tega prebivalstva pa koncentracijam, ki so presegale stro\u017eje omejitve WHO. Koncentraciji delcev PM2,5 nad mejo EU je bilo izpostavljenih \u0161est odstotkov, koncentraciji nad mejo WHO pa 74 odstotkov tega prebivalstva. So bili pa leta 2016 ti dele\u017ei izpostavljenosti delcem PM10 in PM2,5 najni\u017eji od leta 2000, kar ka\u017ee na trend izbolj\u0161anja.<\/p>\n
Koncentracijam prizemnega ozona nad mejo, ki jo je postavila EU, je bilo izpostavljenih 12 odstotkov prebivalcev urbanih obmo\u010dij v EU, kar je precej manj kot leta 2015, ko je ta dele\u017e zna\u0161al 30 odstotkov, a ve\u010d kot leta 2014, ko je bil pri sedmih odstotkih. Koncentracijam nad omejitvami WHO je bilo izpostavljenih 98 odstotkov teh prebivalcev.<\/p>\n
Raven du\u0161ikovega dioksida je po evropskih dr\u017eavah \u0161e vedno nad letnimi omejitvami, se pa koncentracija in izpostavljenost prebivalstva zni\u017euje. Leta 2016 je bila koncentracija nad postavljeno mejo EU in WHO na okoli 12 odstotkih merilnih postaj v 19 dr\u017eavah EU in \u0161e \u0161tirih sodelujo\u010dih dr\u017eavah. 88 odstotkov preseganj je bilo na postajah, ki so merile onesna\u017eenost ob prometnicah.<\/p>\n
Onesna\u017eenost zraka tudi negativno vpliva na ekosisteme – \u0161koduje prsti, gozdovom, jezerom in rekam ter zmanj\u0161uje pridelek v kmetijstvu.<\/p>\n
EEA sicer ugotavlja, da so pretekli in sedanji ukrepi ter tehnolo\u0161ki napredek prinesli po\u010dasen, a stalen napredek pri zmanj\u0161evanju onesna\u017eenosti zraka.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Onesna\u017een zrak v Evropi kljub izbolj\u0161anju \u0161e vedno predstavlja tveganje za zdravje ljudi in za okolje ter precej presega omejitve in priporo\u010dila EU in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Je vzrok za skoraj pol milijona prezgodnjih smrti v EU vsako leto, v danes objavljenem poro\u010dilu ugotavlja Evropska agencija za okolje (EEA).<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":179865,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4548,1867],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n