Prizori\u0161\u010da \u010darovni\u0161kih prireditev bodo nekateri gradovi. Na blejskem gradu, kjer imajo \u010darovnice vsako leto zadnji dan v oktobru letno sre\u010danje, bo najprej program za mlaj\u0161e otroke, zatem pa \u0161e za ve\u010dje otroke in odrasle. Na parkiri\u0161\u010du pod gradom bo do petka tudi srednjeve\u0161ki tabor doma\u010de srednjeve\u0161ke skupine viteza Ga\u0161perja Lambergarja.<\/p>\n
Grad Bogen\u0161perk bo popoldne za\u010daran. Nanj bodo pri\u0161le \u010darovnice in \u010darovniki od blizu in dale\u010d. Na prireditvi bodo nakupovali na za\u010darani tr\u017enici in izrezovali bu\u010de. Otroci se bodo lahko udele\u017eili delavnic in si ogledali gledali\u0161ko predstavo. Sledil bo \u010darovni\u0161ki glasbeni nastop, razglasili pa bodo tudi naj \u010darovnico bogen\u0161per\u0161ko.<\/p>\n
Na gradu Jable pri Meng\u0161u pa napovedujejo spektakel, ki bo naje\u017eil ko\u017eo. Popoldne bodo pripravili bu\u010dni sejem z delavnicami za otroke, zve\u010der pa bo ognjeni \u0161ov in zatem ples v maskah.<\/p>\n
V Olimju kongres \u010darovnic, v Ljubljani halloween festival<\/b><\/p>\n
Stra\u0161ljivo pa bo tudi drugje, ne le na gradovih. \u010carovnice iz De\u017eele pravljic in domi\u0161ljije vabijo vse \u010darovnice in \u010darovnike, da se udele\u017eijo 7. tradicionalnega kongresa \u010darovnic v Olimju, ki bo trajal ves dan. Osrednji temi bosta, kaj dati v \u010darobni napoj za ve\u010dno mladost in kako pripraviti metlo, da poleti hitreje. Najbolj u\u010dinkovit napoj bo nagrajen s kozarcem vlo\u017eenih netopirjev. Najmlaj\u0161i \u010darovniki in \u010darovnice se bodo pomerili v izgovarjanju najbolj zapletenih urokov, na prireditvi pa bodo izbrali tudi najlep\u0161o \u010darovnico.<\/p>\n
Na posestvu pod vasjo Obrije na severu Ljubljane pripravljajo buti\u010dni halloween festival, ki bo potekal vse do nedelje. Otroci bodo v delavnicah ustvarjali \u010darovni\u0161ka bitja in \u0161li v \u010darovni\u0161ko \u0161olo, dru\u017eine pa se bodo podale na stra\u0161no pot po za\u010daranem gozdu. Vsak dan bodo postregli s \u010darovni\u0161kimi \u010dorbami, prigrizki in coprni\u0161kimi napoji.<\/p>\n
Na 7. tradicionalno no\u010d \u010darovnic vabijo v Litiji. Sezono plezanja po drevesnih kro\u0161njah bodo sklenili ob ognju in dru\u017ebi najbolj pustolovskih \u010darovnic in \u010darovnikov in se med kro\u0161njami zve\u010der sprehajali v temi. Spu\u0161\u010dali se bodo tudi po najdalj\u0161i jeklenici v osrednji Sloveniji.<\/p>\n
\u010carovnice, duhci in drugi liki bodo v \u0160en\u010durju preplavili kavarno Medeni vrt. Obiskovalci si bodo lahko brezpla\u010dno poslikali obraz, za brbon\u010dice pa bodo poskrbeli srhljivi napoji in nenavadne sladice.<\/p>\n
V Slovenskih Konjicah bodo v Mini ZOOLandu s stra\u0161nimi aktivnostmi za otroke za\u010deli popoldne. Zabavali jih bodo s stra\u0161nimi animacijami, poslikavami obraza, strahci in \u010darovnicami, proti ve\u010deru pa se bo stra\u0161ljivo vzdu\u0161je \u0161e okrepilo.<\/p>\n
V znamenju no\u010di \u010darovnic, ki prihaja na vsa podro\u010dja \u017eivljenja od hrane do trgovine, bodo tudi filmi. V ljubljanskem Kinodvoru se bo zve\u010der za\u010dela 11. no\u010d grozljivk.<\/p>\n
Strahovi pred mrtvimi \u0161e kako realni<\/b><\/p>\n
No\u010d \u010darovnic se v Sloveniji vpenja v \u0161ir\u0161e globalisti\u010dno \u0161irjenje kulturnih praks, z vidika komercializacije dolo\u010denih praznikov, zna\u010dilnih zlasti za ZDA, je za STA dejal Mirt Komel s katedre za kulturologijo na fakulteti za dru\u017ebene vede (FDV) v Ljubljani.<\/p>\n
Sodobni halloween ima po njegovih besedah korenine v prazniku mrtvih v keltski kulturi, ki je sovpadal z njihovim novim letom in prehodom v zimo. S smrtjo narave pa je sovpadlo vstajenje mrtvih prednikov v tej kulturi.<\/p>\n
To se je po Komelovem pojasnilu nadaljevalo skozi rimsko obdobje vse do kr\u0161\u010danstva, v katerem pa je vstajenje mrtvih na sodni dan zelo pomembno. “Poganski element, da se mrtvi vra\u010dajo, ni bil v skladu s kr\u0161\u010dansko ideologijo, ki na konec vsega \u010dasa postavlja resurekcijo, vstajenje od mrtvih,” je spomnil.<\/p>\n
Tako je 31. oktober na eni strani praznik \u010da\u0161\u010denja mrtvih, na drugi pa dan pred praznikom vseh svetih. “Na eni strani imamo torej sekularni praznik, ko obvladujemo strah pred smrtjo in mrtvimi tako, da se sami na\u0161emimo v stra\u0161ljive podobe, na drugi strani pa dan spomina na mrtve, ko gremo k spomenikom preminulih,” je dejal.<\/p>\n
“Kakor koli se imamo za sodobno, globalno in civilizirano ljudstvo, so strahovi pred mrtvimi \u0161e kako realni in zahtevajo kolektivne dru\u017ebene na\u010dine, kako jih obvladati,” je opozoril. Praznika na 31. oktober in 1. november je treba zato po njegovem pojasnilu obravnavati povezano.<\/p>\n
Identifikacija z objektom strahu kot na\u010din za premagovanje strahu<\/b><\/p>\n
“Strah pred mrtvimi vztraja, obvladujemo pa ga tako, da se identificiramo z objektom na\u0161ega strahu, z mrtvimi,” je dejal Komel. “Na\u0161emimo se v duhove, zombije, vampirje in druga bitja, ki niso prav mrtva, so liminalna bitja, bitja med \u017eivljenjem in smrtjo,” je poudaril. V tem mejnem polo\u017eaju pa se po njegovem opozorilu giba vsak \u010dlovek “\u017ee zaradi tega, ker je minljiv, smrten, na vsakem koraku z eno nogo v grobu”. Praznik haloween po njegovih besedah “ne dela ni\u010d drugega, kot da nas opominja na ta moment”.<\/p>\n
Zaznamovanje no\u010di \u010darovnic bo v Sloveniji po njegovi oceni ostalo, spreminjal pa se bo na\u010din, kako bo posamezna generacija razumela vpra\u0161anje smrti in mrtvih. Po njegovi oceni gredo danes te prakse do “cini\u010dnih razse\u017enosti”. “Prezir do smrti in cini\u010den odnos do smrti, ki je odsev cini\u010dnega odnosa do \u017eivljenja, ka\u017ee \u0161e globlji strah pred smrtjo,” je izpostavil.<\/p>\n
Medtem ko za verne ljudi smrt ni tako velik problem, ker po njihovi religiji obstaja tudi \u017eivljenje po smrti, je za sodobno kapitalisti\u010dno usmerjeno dru\u017ebo po njegovih besedah “\u0161e kako velik problem, ker po smrti ni ni\u010desar ve\u010d in je tesnoba pred smrtjo toliko ve\u010dja”. “Dlje ko \u010dlovek \u017eivi na svetu, toliko ve\u010dji strah se nabere in toliko bolj nerad ga bo zapustil,” je povzel. Tu je po njegovih navedbah razlog, zakaj “tako bizaren praznik, kot je no\u010d \u010darovnic, vztraja in ima dolo\u010deno fascinacijo”.<\/p>\n
Komercializacija praznika in razvoj dolo\u010denih nakupovalnih praks ob njem pa ni problem samega praznika, ampak na\u0161 problem, je sklenil.<\/p>\n
Kelti so 1. novembra, ki se za\u010dne po nekdanjih predstavah \u017ee s predve\u010derom, praznovali praznik samhain. Verjeli so, da mrtvi na ta dan poslednji\u010d pridejo na svet \u017eivih. Praznik je pri Angle\u017eih kasneje z nastopom kr\u0161\u010danstva prekril anglosaksonski halloween, kar je skraj\u0161ana oblika za “all hallows’ eve” oz. za predve\u010der dneva vseh svetnikov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Praznik no\u010d \u010darovnic, 31. oktober, ki smo ga prevzeli z Zahoda, se je pri nas dodobra ustalil. Zabave za otroke se bodo danes za\u010dele \u017ee dopoldne, odrasle \u010darovnice in \u010darovniki pa bodo pri\u0161li na svoj ra\u010dun zve\u010der. No\u010d \u010darovnic se vpenja v \u0161ir\u0161e globalisti\u010dno \u0161irjenje kulturnih praks, zna\u010dilnih zlasti za ZDA, je za STA dejal Mirt Komel s FDV.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":316090,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[12194,12057,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n