Komisija je prvi\u010d objavila tudi napoved za 2020, ko pri\u010dakuje triodstotno krepitev gospodarske dejavnosti.<\/p>\n
V Bruslju so \u017ee v julija objavljeni vmesni gospodarski napovedi nekoliko zni\u017eali prvotne napovedi gospodarske rasti za Slovenijo. Julijska napoved 4,4-odstotne gospodarske rasti je bila za 0,3 odstotne to\u010dke ni\u017eja od spomladanske ocene. Za prihodnje leto je napoved takrat komisija zni\u017eala za 0,1 odstotne to\u010dke na 3,5 odstotka.<\/p>\n
Napoved Evropske komisije je tako zdaj nekoliko ni\u017eja od napovedi osrednjih slovenskih ustanov. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj namre\u010d septembra napovedal 4,4-odstotno rast BDP, za prihodnje leto pa 3,7-odstotno krepitev gospodarske dejavnosti. Banka Slovenije je medtem julija Sloveniji napovedovala 4,6-odstotno gospodarsko rast za letos in 3,9-odstotno za prihodnje leto.<\/p>\n
Evropska komisija ugotavlja, da se je gospodarska rast v Sloveniji po 4,9-odstotni krepitvi BDP v lanskem ohranila na visoki ravni in dosegla 4,6 odstotka. Temu sta botrovala predvsem ugodni u\u010dinek zunanje trgovine in rast investicij, medtem ko je bila rast zasebne potro\u0161nje nekoliko po\u010dasnej\u0161a.<\/p>\n
A zaradi izgube gospodarskega zagona v najpomembnej\u0161ih zunanjetrgovinskih partnericah Slovenije v evrskem obmo\u010dju se je rast v drugi polovici leta po ocenah Evropske komisije umirila, o \u010demer pri\u010dajo tudi nekoliko ni\u017eje ravni gospodarskega razpolo\u017eenja v dr\u017eavi. Statisti\u010dni urad bo sicer podatke o gospodarski rasti v tretjem \u010detrtletju objavil konec tega meseca.<\/p>\n
Umiritev odra\u017eajo tudi napovedi Bruslja. K ni\u017ejim napovedim bo prispevala predvsem manj ugoden u\u010dinek s strani zunanje trgovine, saj naj bi se rast izvoza \u017ee letos umirila na 8,1 odstotka, prihodnje leto na 6,2 odstotka, v 2020 pa na le 4,2 odstotka. Rast uvoza naj bi bila letos pri osmih odstotkih, prihodnje leto pri 6,9 odstotka, v 2020 pa pri 5,2 odstotka.<\/p>\n
Rast zasebne potro\u0161nje se bo po pri\u010dakovanjih Bruslja medtem ob ugodnih razmerah na trgu dela in rasto\u010dih pla\u010dah z leto\u0161njih 2,2 odstotka prihodnje leto okrepila na 2,9 odstotka, v 2020 pa na 3,1 odstotka. Rast dr\u017eavne potro\u0161nje naj bi po drugi strani z leto\u0161njih 2,7 odstotka do 2020 upadla na 1,4 odstotka.<\/p>\n
Investicije dr\u017eave in podjetij naj bi \u0161e naprej rasle, a naj bi se rast prav tako nekoliko upo\u010dasnila. Po lanskih 10,7 odstotka naj bi letos dosegla devet odstotkov, prihodnje leto 7,5 odstotka in v 2020 7,4 odstotka. Znotraj tega naj bi se nekoliko bolj umirila rast investicij podjetij v opremo, medtem ko naj bi se ob pospe\u0161itvi \u010drpanja sredstev EU okrepile investicije dr\u017eave. Investicije v stanovanjsko gradnjo naj bi ostale visoke.<\/p>\n
Tveganja za gospodarsko rast Evropska komisija vidi predvsem v zunanjem okolju, kjer se kopi\u010dijo trgovinska, geopoliti\u010dna in tudi politi\u010dna tveganja. \u010ce bi se rast izvoza umirila bolj od napovedi, bi to lahko \u0161e bolj vplivalo na gospodarsko razpolo\u017eenje in nagnjenost k investiranju podjetij. Po drugi strani pa v Bruslju ugotavljajo, da v povpre\u010dju zdravo finan\u010dno stanje slovenskim gospodinjstvom \u0161e naprej omogo\u010da pove\u010devanje potro\u0161nje.<\/p>\n
Zaposlenost naj bi namre\u010d \u0161e naprej rasla, \u010deprav naj bi se rast z leto\u0161njih treh odstotkov do 2020 umirila na 1,7 odstotka. Anketna stopnja brezposelnosti naj bi z leto\u0161njih 5,6 odstotka upadla na 5,1 odstotka, rast pla\u010d pa naj bi v triletnem obdobju v povpre\u010dju dosegla nekaj ve\u010d kot tri odstotke.<\/p>\n
Inflacija naj bi kljub razmeroma visoki rasti ostala omejena in se z leto\u0161njih dveh odstotkov do 2020 okrepila na 2,2 odstotka.<\/p>\n
Evropska komisija se v napovedi dotika tudi javnofinan\u010dnega podro\u010dja. Pri tem svoje napovedi gradi na predpostavki nespremenjenih politik, saj bo nova slovenska vlada rebalans prora\u010duna za 2019 in nove javnofinan\u010dne ukrepe opredelila \u0161ele v za\u010detku naslednjega leta.<\/p>\n
Tudi ob nespremenjenih politikah naj bi dr\u017eava v triletnem obdobju zaradi ugodnih gospodarskih gibanj in precej ni\u017ejih stro\u0161kov servisiranja javnega dolga bele\u017eila minimalni javnofinan\u010dni prese\u017eek, ki pa naj bi se zaradi hitrej\u0161e rasti odhodkov kot prihodkov z leto\u0161njih 0,5 odstotka BDP do 2020 zni\u017eal na 0,2 odstotka.<\/p>\n
Vendar pa v Bruslju \u0161e enkrat ve\u010d opozarjajo na poslab\u0161anje strukturnega polo\u017eaja javnih financ zaradi pritiskov na odhodkovno stran javnih financ. Pri tem ugotavljajo, da bi uresni\u010ditev obljub iz koalicijskega sporazuma lahko privedlo v \u0161e ve\u010djo rast odhodkov. Strukturni primanjkljaj naj bi se tako z lanskih 0,4 odstotka potencialnega BDP letos pove\u010dal na 0,8 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa dosegel en odstotek.<\/p>\n
Javni dolg naj bi se ob odpla\u010dilih dolga in prihodkih od prodaje NLB in Abanke do 2020 medtem pribli\u017eal 60 odstotkom BDP. Letos naj bi dosegel 70,2 odstotka BDP, v 2020 pa se ustavil pri 62,6 odstotka BDP.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Evropska komisija je v danes objavljeni jesenski gospodarski napovedi \u0161e malenkost zni\u017eala napoved rasti slovenskega BDP. Letos tako v Bruslju pri\u010dakujejo 4,3-odstotno rast slovenskega gospodarstva, kar je 0,1 odstotke manj kot v julijski vmesni napovedi. Za prihodnje leto je napoved zni\u017eala za 0,2 odstotne to\u010dke na 3,3 odstotka.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":380581,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4545,7124,1595,4505],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n