V Sloveniji je v za\u010detku leta \u017eivelo 2.066.800 ljudi, med katerimi je bilo mo\u0161kih 49,7 odstotka. Dele\u017e mo\u0161kih je ve\u010dji od dele\u017ea \u017eensk v koro\u0161ki, savinjski, posavski, primorsko-notranjski in gori\u0161ki statisti\u010dni regiji in v jugovzhodni Sloveniji. V preostalih \u0161estih regijah, torej pomurski, podravski, gorenjski, zasavski, obalno-kra\u0161ki in osrednjeslovenski, je dele\u017e \u017eensk ve\u010dji.<\/p>\n
Najpogostej\u0161e mo\u0161ko ime je bilo v za\u010detku januarja v celotni Sloveniji Franc, na ravni statisti\u010dnih regij pa le v \u0161tirih, in sicer podravski, savinjski, zasavski in primorsko-notranjski. V \u0161tirih regijah se ime Franc ni uvrstilo niti med tri najpogostej\u0161a. To so bile obalno-kra\u0161ka, kjer je bilo najve\u010d Markov, gori\u0161ka, kjer je bilo najve\u010d Ivanov, osrednjeslovenska, kjer je bilo najve\u010d Janezov, in jugovzhodna Slovenija, kjer je bilo najve\u010d Jo\u017eetov.<\/p>\n
Med mladimi do 29. leta starosti je bila slika najpogostej\u0161ih mo\u0161kih imen po regijah bolj homogena. Najpogostej\u0161e ime v skoraj vseh regijah je bilo Luka. Izjemi sta bili koro\u0161ka in jugovzhodna Slovenija, saj je bilo v prvi najve\u010d \u017danov, v drugi pa Janov.<\/p>\n
Mo\u0161ki v pomurski regiji v povpre\u010dju najstarej\u0161i<\/b><\/p>\n
V povpre\u010dju najstarej\u0161i so mo\u0161ki v pomurski regiji. Njihova povpre\u010dna starost je bila 43,4 leta, kar je skoraj dve leti ve\u010d od slovenskega povpre\u010dja, ki zna\u0161a 41,7 leta. V povpre\u010dju najmlaj\u0161i so bili mo\u0161ki v osrednjeslovenski regiji, ki so imeli 40,3 leta.<\/p>\n
De\u010dki, ki so se leta 2017 rodili v pomurski regiji, lahko pri\u010dakujejo najkraj\u0161o \u017eivljenjsko dobo, in sicer 76,7 leta. To je kar tri leta manj, kot lahko pri\u010dakujejo njihovi vrstniki iz primorsko-notranjske regije, ki lahko pri\u010dakujejo najdalj\u0161o \u017eivljenjsko dobo oz. skoraj 80 let. Skoraj toliko lahko pri\u010dakujejo tudi njihovi vrstniki, rojeni v osrednjeslovenski in obalno-kra\u0161ki statisti\u010dni regiji.<\/p>\n
Povpre\u010dna starost mo\u0161kih, umrlih lani, je bila najvi\u0161ja v primorsko-notranjski regiji, kjer so umrli povpre\u010dno stari 76,3 leta. Najni\u017eja je bila v jugovzhodni Sloveniji in v savinjski regiji, kjer so umrli povpre\u010dno v starosti 73 let.<\/p>\n
Najvi\u0161jo bruto pla\u010do so imeli mo\u0161ki v osrednjeslovenski regiji<\/b><\/p>\n
V Sloveniji po podatkih Evropske komisije mo\u0161ki povpre\u010dno za enako delo zaslu\u017eijo ve\u010d kot \u017eenske. Pla\u010dna vrzel med spoloma zna\u0161a 7,8 odstotka, kar pomeni, da \u017eenske zaslu\u017eijo v povpre\u010dju 7,8 odstotka manj. V EU ta razlika v povpre\u010dju zna\u0161a 16,2 odstotka.<\/p>\n
Najvi\u0161jo povpre\u010dno mese\u010dno bruto pla\u010do oz. 1937 evrov so lani imeli mo\u0161ki v osrednjeslovenski regiji, najni\u017ejo oz. 1575 evrov pa mo\u0161ki v pomurski.<\/p>\n
Stopnja rev\u0161\u010dine je bila med mo\u0161kimi lani 12-odstotna, kar je 2,5 odstotni to\u010dki manj od stopnje rev\u0161\u010dine med \u017eenskami.<\/p>\n
Najmanj\u0161i dele\u017e izobra\u017eenih v pomurski regiji, najvi\u0161ji v osrednjeslovenski<\/b><\/p>\n
Pomurska regija izstopa po najni\u017ejem dele\u017eu mladih prebivalcev in posledi\u010dno tudi po najni\u017ejem dele\u017eu u\u010dencev, dijakov in \u0161tudentov, ki je le \u0161estodstoten. Prav tako izstopa po najni\u017ejem dele\u017eu starej\u0161ih od 15 let s terciarno izobrazbo, saj jo ima v povpre\u010dju vsak sedmi. Najve\u010d mo\u0161kih z vi\u0161jo ali visoko \u0161olo pa biva v osrednjeslovenski regiji, kjer ima tak\u0161no izobrazbo povpre\u010dno vsak \u010detrti. V \u0161olskem letu 2016\/2017 sta bila v tej regiji najvi\u0161ja tudi dele\u017e u\u010dencev, dijakov, \u0161tudentov, ki je zna\u0161al 11 odstotkov, in dele\u017e vpisanih na doktorski \u0161tudij.<\/p>\n
Najvi\u0161ji dele\u017e kadilcev v zasavski regiji, najni\u017eji v gori\u0161ki<\/b><\/p>\n
Dele\u017e mo\u0161kih, starih 16 let ali ve\u010d, ki so se po priporo\u010dilih Svetovne zdravstvene organizacije rekreirali v zadostni meri, je bil najvi\u0161ji v obalno-kra\u0161ki regiji. Tam so se namre\u010d 2,5 ure ali ve\u010d na teden rekreirali povpre\u010dno trije od \u0161tirih, medtem ko se v posavski regiji tretjina mo\u0161kih sploh ni ukvarjala z nobeno \u0161portno ali rekreativno dejavnostjo.<\/p>\n
V zasavski regiji je bil lani med osebami, starimi 16 let ali ve\u010d, najvi\u0161ji dele\u017e kadilcev. Vsak dan je kadilo 26 odstotkov mo\u0161kih. Dele\u017e vsakodnevnih kadilcev je bil najni\u017eji v gori\u0161ki regiji, kjer je zna\u0161al 15 odstotkov.<\/p>\n
Najvi\u0161ji dele\u017e mo\u0161kih, ki so vsak dan ali skoraj vsak dan u\u017eivali alkohol, je bil najvi\u0161ji v obalno-kra\u0161ki regiji in je zna\u0161al 15 odstotkov. V pomurski, koro\u0161ki in primorsko-notranjski regiji pa je bilo mo\u0161kih s tako razvado najmanj, in sicer v vsaki po \u0161est odstotkov.<\/p>\n
Najvi\u0161ji dele\u017e mo\u0161kih, ki so u\u017eivali sadje dvakrat ali ve\u010dkrat na dan, je bil v obalno-kra\u0161ki regiji, najni\u017eji pa v koro\u0161ki in zasavski regiji.<\/p>\n
Med odraslimi mo\u0161kimi je o\u010detov ve\u010d kot pol milijona<\/b><\/p>\n
V Sloveniji je bilo glede na popis 2015 na za\u010detku leta 2015 med odraslimi mo\u0161kimi ve\u010d kot pol milijona o\u010detov, skoraj 313.000 med njimi pa jih je \u017eivelo v dru\u017einah skupaj s svojimi otroki. Z ve\u010dino teh je poleg otrok \u017eivela tudi \u017eena ali zunajzakonska partnerka, vsak 12. o\u010de pa je \u017eivel sam z otroki.<\/p>\n
V primorsko-notranjski in gori\u0161ki regiji so bili pri porodu svojih otrok lani navzo\u010di skoraj vsi o\u010detje, v pomurski regiji pa manj kot polovica.<\/p>\n
Pomurska in gori\u0161ka regija izstopata po dele\u017eu mo\u0161kih, starih 40 let ali ve\u010d, ki so \u017eiveli v skupnem gospodinjstvu z vsaj enim star\u0161em. V vsaki jih je bilo devet odstotkov. Najmanj oz. sedem odstotkov jih je bilo v osrednjeslovenski regiji.<\/p>\n
S svojim \u017eivljenjem so bili v povpre\u010dju lani najbolj zadovoljni mo\u0161ki v gori\u0161ki regiji, kjer so ga na lestvici od 1 do 10 ocenili s 7,5. Najni\u017eja samoocena 6,6 pa je bila v koro\u0161ki regiji.<\/p>\n
Mednarodni dan mo\u0161kih, 19. november, obele\u017eujejo v ve\u010d kot 70 dr\u017eavah sveta. Pozornost ob tem dnevu namenjajo zdravju mo\u0161kih in pomenu dobrih odnosov med spoloma, izpostavljajo pa tudi pomen pozitivne vloge v dru\u017ebi in dru\u017eini. Obele\u017eevanje tega dne je leta 1992 spro\u017eil Thomas Oaster, ki je vodil center za mo\u0161ke \u0161tudije na univerzi v Missouriju v Kansas Cityju.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Najvi\u0161jo povpre\u010dno mese\u010dno bruto pla\u010do so lani imeli mo\u0161ki v osrednjeslovenski regiji, najni\u017ejo pa v pomurski. Najbolj zadovoljni s svojim \u017eivljenjem so bili mo\u0161ki v gori\u0161ki regiji, najmanj pa v koro\u0161ki, so navedli na dr\u017eavnem statisti\u010dnem uradu ob mednarodnem dnevu mo\u0161kih, 19. novembru.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":381171,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[12384,3564,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n