Kot je povedal Medakovi\u0107, bodo po tem letu, torej po 2043, skupaj s slovenskimi kolegi iskali lokacijo na Hrva\u0161kem ali v Sloveniji ali pa kak\u0161no izmed mednarodnih odlagali\u0161\u010d za skladi\u0161\u010denje visokoradioaktivni odpadkov.<\/p>\n
Hrva\u0161ka ima sicer \u0161e pet let \u010dasa, da v skladu z mednarodno pogodbo poskrbi za polovico nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov iz Neka, ki jih od za\u010detka obratovanja elektrarne skladi\u0161\u010dijo v za\u010dasnem skladi\u0161\u010du ob nuklearki.<\/p>\n
Hrva\u0161ka po Medakovi\u0107evih besedah pretresa lokacijo na Trgovski gori ob meji z BiH kot prvo mo\u017enost za za\u010dasno skladi\u0161\u010denje nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. Obenem pa so v Zagrebu odprti tudi za kak\u0161no izmed drugih re\u0161itev, \u010de bo bolj ugodna, je dodal.<\/p>\n
Hrva\u0161ka zaenkrat po njegovih pojasnilih ni sprejela ponudbe Slovenije, da bi hrva\u0161ko polovico nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov skladi\u0161\u010dili v novem slovenskem odlagali\u0161\u010du v Vrbini.<\/p>\n
Dogovor je po Medakovi\u0107evih navedbah mo\u017een, \u010de bodo izpolnjeni \u0161tirje pogoji, o katerih se pogovarjajo s slovensko stranjo.<\/p>\n
Slovenija druge strani sicer \u0161e ni prepri\u010dala hrva\u0161kih partnerjev, da je odlagali\u0161\u010de v Vrbini popolnoma varno. Hrva\u0161ka pa tudi zahteva, da naj bo v Vrbini odlagali\u0161\u010de za vse radioaktivne odpadke s Hrva\u0161ke in iz Slovenije.<\/p>\n
Hrva\u0161ka bi za svoje odlagali\u0161\u010de porabila pribli\u017eno 200 milijonov evrov v naslednjih 50 letih, zato si \u017eeli, da bi bili stro\u0161ki skupnega projekta s Slovenijo ni\u017eji. Kot \u010detrti kriterij za dogovor pa je Medakovi\u0107 izpostavil enakopravno udele\u017ebo slovenskih in hrva\u0161kih strokovnjakov in podjetnikov.<\/p>\n
Kot je izpostavil, je za Hrva\u0161ko nesprejemljiv tudi finan\u010dni pritisk v obliki \u0161est milijonov evrov letnega nadomestila, ki ga iz skupnega sklada nakazujejo lokalni skupnosti ob nuklearki.<\/p>\n
Slovenija in Hrva\u0161ka sta po polovi\u010dni lastnici Neka. Obe dr\u017eavi v skladu z meddr\u017eavno pogodbo zbirata sredstva za financiranje razgradnje kr\u0161ke nuklearke ter financiranje odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz nje.<\/p>\n
Slovenija skladi\u0161\u010de za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke gradi, in sicer na Vrbini pri Kr\u0161kem. Poskusno obratovanje je predvideno med letoma 2020 in 2021, leta 2022 pa naj bi se za\u010delo redno obratovanje.<\/p>\n
Temeljni kamen za Nek so polo\u017eili leta 1974, leto kasneje so stekla gradbena dela. Prva faza poskusnega obratovanja je stekla maja 1981, oktobra tega leta je Nek oddal prve kilovate elektri\u010dne energije v elektroenergetski sistem. Avgusta 1982 je nuklearka za\u010dela obratovati s polno mo\u010djo, januarja 1983 se je za\u010delo komercialno obratovanje. Januarja 1984 je Nek dobil dovoljenje za za\u010detek rednega obratovanja. Nek je sicer pridobil dovoljenje za podalj\u0161anje obratovanja za 20 let, torej do leta 2043.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Hrva\u0161ka in Slovenija sta se dogovorili o skladi\u0161\u010denju visokoradioaktivnega porabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne v Kr\u0161kem (Nek), je v pogovoru za re\u0161ki Novi list povedal vodja hrva\u0161kega zavoda za radiolo\u0161ko in jedrsko varnost Sa\u0161a Medakovi\u0107. Odpadki bodo v Kr\u0161kem ostali do konca obratovanja elektrarne leta 2043.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":322503,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2171,1810,6897,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n