V muzeju, postavljenem v hi\u0161o ob kanalu, v kateri se je dru\u017eina Frank s \u0161e \u0161tirimi ljudmi pred nacisti skrivala med letoma 1942 in 1944, se bodo odslej bolj posve\u010dali dana\u0161nji mladini. Ta v dana\u0161njem \u010dasu, ko sta v svetu v porastu sovra\u017eno ozra\u010dje in in antisemitizem, morda ne pozna dovolj dobro obdobja druge svetovne vojne ter grozot, ki so se tedaj pripetile, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP.<\/p>\n
Direktor muzeja Roland Leopold je na dana\u0161njem odprtju poudaril, da se jim zdi tak pristop pomemben, saj imajo zelo mlado ob\u010dinstvo. Po njegovih besedah v Hi\u0161i Ane Frank letno zabele\u017eijo 1,2 milijona obiskovalcev, med katerimi je polovica mlaj\u0161ih od 30 let. Kljub velikemu zanimanju mladih za Ano Frank pa hkrati opa\u017eajo vse slab\u0161e poznavanje ozadja njene zgodbe. Odprtja se je udele\u017eil tudi nizozemski kralj Willem Alexander.<\/p>\n
Kljub temu, da so muzej minuli dve leti prenavljali, ga niso zaprli za javnost. Med novimi pridobitvami razstavi\u0161\u010da so avdio vodi\u010di, ki ponujajo obiskovalcem poglobljen zgodovinski kontekst, hkrati pa je bolje osvetljen tudi \u010das nara\u0161\u010dajo\u010dega sovra\u0161tva od leta 1933, ko so se Frankovi odlo\u010dili za selitev iz Frankfurta v Amsterdam, dalje. Ker so se pred muzejem vzdol\u017e kanala pogosto vile dolge kolone \u010dakajo\u010dih, so si zamislili tudi nov, obiskovalcem prijaznej\u0161i vhod.<\/p>\n
Ana Frank je znana po svojem dnevniku, ki ga je pisala od junija 1942 do avgusta 1944. Ko je gestapo odkril Frankove, so jih odpeljali v koncentracijsko tabori\u0161\u010de. Ano Frank so sprva poslali v Auschwitz, nato pa so jo skupaj s sestro Margot premestili v tabori\u0161\u010de Bergen-Belsen, kjer je februarja 1945 umrla zaradi tifusa. Konec vojne in izpustitev iz tabori\u0161\u010da je do\u010dakal zgolj Anin o\u010de Oto Frank.<\/p>\n
Prav on je Anine dnevni\u0161ke zapise objavil leta 1947, odtlej pa so knjigo prevedli v 70 jezikov in izdali v milijonskih nakladah. Prav tako je Oto Frank zaslu\u017een za to, da v Amsterdamu stoji muzej, ki svetovno javnost opominja na grozote holokavsta.<\/p>\n
Muzej sicer ostaja osredoto\u010den na \u017eivljenje Ane Frank, med drugim pa so v njem razstavljeni plakati, ki jih je najstnica lepila na stene skrivali\u0161\u010da z namenom, da bi vse malce razvedrila. Namenoma pa v skladu z \u017eeljo Ota Franka ve\u010dina sob v muzeju ostaja kar se le da praznih kot simbol za Jude, ki so se skrivali v tej stavbi ter hkrati v opomin na 60.000 Judov iz Amsterdama, ki druge svetovne morije prav tako niso pre\u017eiveli.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Judovska najstnica Ana Frank na podlagi dnevni\u0161kih zapisov, nastalih med skrivanjem pred nacisti, \u017ee dolgo predstavlja simbol humanosti v kontekstu grozot druge svetovne vojne. Danes so v Amsterdamu po dveh letih odprli prenovljeno Hi\u0161o Ane Frank, v kateri si \u017eelijo prihodnje generacije podu\u010diti o nevarnostih sovra\u017ene nastrojenosti proti Judom.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":381517,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2417,12419,7563],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n