Zaradi gripe letno umre 250.000 do 500.000 ljudi in vsako leto se pojavi rahlo druga\u010den sev gripe. Glede na sposobnosti mutacije virusa in da je vedno prisoten v naravi, se strokovnjaki strinjajo, da je le vpra\u0161anje \u010dasa, kdaj se bo pojavil sev, ki bo prav tako smrtonosen kot \u0161panska gripa.<\/p>\n
“Pandemije gripe so kot potresi, hurikani in cunamiji, zgodijo se in nekateri so huj\u0161i od drugih,” je dejal direktor raziskovalnega centra za nalezljive bolezni univerze v Minnesoti Michael Osterholm. Dodal je, da je le ste\u017eka to\u010dno predvideti, kdaj se bo za\u010dela ali kako se bo pandemija odvila.<\/p>\n
Svetovna znanstvena organizacija (WHO) sicer redno nadzoruje pojave virusa in njegov razvoj, a je te\u017eko nadzorovati in pregledati vsako \u017eival, ki bi lahko bila prena\u0161alec virusa, je pojasnil zdravnik Robert Webster iz otro\u0161ke bolni\u0161nice v ameri\u0161kem Memphisu.<\/p>\n
Virus bi seveda lahko u\u0161el izpod nadzora in bi se potem hitro raz\u0161iril po svetu, verjetno v roku nekaj tednov, predvideva profesor epidemiologije na ameri\u0161ki dr\u017eavni univerzi Georgia Gerardo Chowell. “Gripa je eden tistih virusov, ki se, ko enkrat pride med ob\u010dutljivo populacijo, zelo hitro raz\u0161iri,” je dodal.<\/p>\n
Predvsem zaradi ogromnega \u0161tevila prebivalcev na svetu, bi imeli tudi ve\u010dje \u0161tevilo obolelih in mrtvih kot pred sto leti. \u010ce je takrat za gripo umrlo 50 milijonov ljudi, bi jih lahko bilo dandanes ve\u010d kot 200 milijonov, je pojasnil.<\/p>\n
\u0160tevilo smrtnih \u017ertev pa ne bi bilo enakomerno porazdeljeno po celem svetu. Huje bi bilo med etni\u010dnimi skupinami, ki so ob\u010dutljivej\u0161e na virus, revnimi in tistimi, ki nimajo dostopa do osnovnega zdravstva. Ob tem so opozorili tudi na dr\u017eave z dragimi zdravstvenimi storitvami, kot so na primer ZDA.<\/p>\n
Cepiva so najbolj\u0161i ukrep za zaustavitev pandemije, je ocenila raziskovalka epidemiologije na danski univerzi Roskilde Lone Simonsen.<\/p>\n
Osterholm pa je opozoril, da je treba sprva identificirati virus, ustvariti cepivo in ga razposlati po svetu, kar vzame kar nekaj \u010dasa. Prav tako bi bilo skoraj nemogo\u010de izdelati dovolj cepiva za vse. “Po svetu bi v prvih \u0161estih do devetih mesecih imelo dostop do cepiva le odstotek do dva svetovne populacije,” je dodal.<\/p>\n
Pri tem se je treba po njegovem \u0161e zavedati, da so dandanes cepiva le 60-odstotno uspe\u0161na. Podobno te\u017eava je z zdravili, saj nikjer res ne kopi\u010dijo zdravil proti gripi za primer pandemije.<\/p>\n
\u010ce bi pri\u0161lo do pandemije, Osterholm ocenjuje, da bi to pomenilo tudi propade dru\u017ebe, saj bi bile \u0161ole in podjetja zaprta, javni promet ne bi deloval, pri\u010dakovati je tudi izpade elektrike, medtem ko bi se trupla kopi\u010dila. Kmalu bi imeli te\u017eave tudi z dostopom do hrane. Bolj kot sama morebitna pandemija, bi bile huj\u0161e stranske posledice gripe, je dodal.<\/p>\n
Znanstveniki so sicer \u0161ele leta 2005 podrobneje rekonstruirali razvoj \u0161panske gripe, ko jim je uspelo dobiti vzorec virusa. Glavna zna\u010dilnost je bila, da se je virus \u0161iril zelo hitro, kar je v telesu spro\u017eilo naravni imunski odgovor citokinsko nevihto. To je huj\u0161a oblika sindroma spro\u0161\u010danja citokinov, ko se aktivira velika koli\u010dina belih krvni\u010dk, kar spro\u0161\u010da vnete citokine, ti pa nadalje aktivirajo \u0161e ve\u010d belih krvni\u010dk. Zaradi prekomernega delovanja v telesu pride nato do sistemske napake v telesu. Ker imajo odrasli bolj\u0161i imunski sistem kot otroci ali starej\u0161i, raziskovalci verjamejo, da je bila zato \u0161panska gripa prav zaradi tega tako smrtonosna za njih.<\/p>\n
V desetletjih po \u0161panski gripi so znanstveniki razvili razli\u010dne imunoterapije, ki pomagajo pri omejitvi citokinskih neviht, a te terapije niso povsod dostopne. Tako dandanes v resnici niso ni\u010d bolj\u0161i v boju proti citokinskimi nevihtami kot pred 100 leti, je opozoril Osterholm.<\/p>\n
Pandemijo bi lahko prepre\u010dilo tudi univerzalno cepivo proti gripi. Obstajajo \u017ee \u0161tevilne \u0161tudije na to temo, kar nekaj znanstvenikov pa pri\u010dakuje preboj na tem podro\u010dju. “A trenutno \u0161e nismo tam,” je sklenil Webster.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Sto let po smrtonosni \u0161panski gripi, ki je terjala od 50 do 100 milijonov \u017eivljenj, znanstveniki opozarjajo, da bi se lahko pandemija ponovila. A priznavajo, da je te\u017eko napovedati, kdaj ali kje bi izbruhnila. Svetujejo \u0161e, da je najbolj\u0161i ukrep proti gripi cepljenje, poro\u010da britanski BBC.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":345238,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[10407],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n