Slovenija je na indeksu blaginje v primerjavi z lanskim letom napredovala za eno mesto. Na\u0161a dr\u017eava je na lestvici zdale\u010d najvi\u0161je uvr\u0161\u010dena slovanska dr\u017eava, naslednja je Estonija na 26. mestu.<\/p>\n
Pri londonskem in\u0161titutu Legatum so ugotovili, da se je Slovenija najbolje odrezala na podro\u010djih naravnega okolja (1. mesto) in izobra\u017eevanja (7. mesto), najslab\u0161e pa, ko gre za poslovno okolje (41. mesto). Na tem podro\u010dju je sicer v primerjavi z lanskim letom napredovala za 15 mest. Je pa za pet mest nazadovala na podro\u010dju zdravja, izpostavljajo na spletni strani Legatuma.<\/p>\n
Pri in\u0161titutu so sicer ugotovili, da je globalna blaginja na najvi\u0161ji ravni, odkar so jo leta 2006 za\u010deli izra\u010dunavati. Na vrhu lestvice po indeksu blaginje je \u017ee drugo leto zapored Norve\u0161ka, v zadnjih petih letih pa je kar 113 dr\u017eav napredovalo na podro\u010dju blaginje. Gre za 75 odstotkov dr\u017eav in pribli\u017eno \u0161est milijard ljudi. Ko gre za regije, je v zadnjih desetih letih na podro\u010dju blaginje najhitreje rasla azijsko-tihomorska.<\/p>\n
Londonski in\u0161titut ob objavi podatkov izpostavlja, da se razkol med dr\u017eavami z najvi\u0161jimi in najni\u017ejimi rezultati glede blaginje pove\u010duje. Ta vrzel je danes za 10 odstotkov ve\u010dja, kot je bila leta 2013. Dvajset najvi\u0161je uvr\u0161\u010denih dr\u017eav izkazuje stalno napredovanje na podro\u010dju blaginje, medtem ko dvajseterica na repu lestvice pogosto do\u017eivi hiter in nenaden padec.<\/p>\n
Pri Legatumu opozarjajo tudi, da varnost, ki je temelj za uspe\u0161no izgradnjo dr\u017eave in klju\u010dni pogoj za blaginjo, v svetu \u0161e naprej nazaduje. Najbolj se je varnost poslab\u0161ala v dr\u017eavah Bli\u017enjega vzhoda in severne ter podsaharske Afrike, za \u010dimer stojijo vojne, terorizem, zatiralski re\u017eimi in vedno slab\u0161a razpolo\u017eljivost hrane in zato\u010di\u0161\u010d. Med 20 dr\u017eavami, v katerih je v zadnjem desetletju blaginja najbolj upadla, je 12 afri\u0161kih in bli\u017enjevzhodnih dr\u017eav.<\/p>\n
\u010ceprav sta podhranjenost in absolutna rev\u0161\u010dina na globalni ravni upadla, vse ve\u010d ljudi poro\u010da, da ne morejo zadovoljiti za \u017eivljenje klju\u010dnih potreb, kot sta hrana in streha nad glavo, \u0161e izpostavlja in\u0161titut. V letu 2008 si je \u010detrtina vseh ljudi na svetu po lastnih navedbah le s te\u017eavo kupila hrano, letos pa je bilo takih \u017ee tretjina. \u0160tevilo umrlih v konfliktih se je v zadnjem desetletju pove\u010dalo za 58 odstotkov, \u0161tevilo umrlih zaradi terorizma se je v desetletju po\u010detverilo.<\/p>\n
Legatum ugotavlja tudi ob\u010dutne razlike znotraj dr\u017eav v posami\u010dnih regijah. V Severni Ameriki na primer obstajajo velike razlike v \u017eivljenjskem standardu med Kanado in severovzhodom ZDA, ki sta na splo\u0161no varnej\u0161a in uspe\u0161nej\u0161a od preostalega dela ZDA.<\/p>\n
V Zahodni Evropi pa je ob\u010dutna razlika med severnim in ju\u017enim delom celine. Ju\u017enoevropske dr\u017eave na primer v zadnjem desetletju vztrajno nazadujejo, ko gre za politi\u010dno participacijo. Tudi v Vzhodni Evropi so zelo razli\u010dna obmo\u010dja, z razli\u010dno ravnjo blaginje in razli\u010dnimi izzivi in prilo\u017enostmi – podjetne baltske dr\u017eave, industrijska zaledja, prehranska sredi\u0161\u010da na jugovzhodu in nekdanje sovjetske republike.<\/p>\n
V dr\u017eavah Bli\u017enjega vzhoda in severne Afrike so ob\u010dutne razlike v blaginji med bogatimi zalivskimi dr\u017eavami in mnogo revnej\u0161imi, nestabilnimi severnoafri\u0161kimi dr\u017eavami.<\/p>\n
V podsaharski Afriki je najve\u010dji izziv izobra\u017eevanje, v Latinski Ameriki in Karibih pa sta najbolj pere\u010di vpra\u0161anji gospodarstvo in poslovno okolje, pa tudi upravljanje dr\u017eave oz. vladavina prava, saj je korupcija splo\u0161en pojav.<\/p>\n
V nasprotju s tem se v azijsko-tihomorski regiji mo\u010dno krepita gospodarsko in poslovno okolje, kar se najbolj ka\u017ee v regionalnih velesilah Kitajski in Indiji. Pred obema velesilama in celotno regijo pa so \u0161e \u0161tevilni izzivi. Potrebuje bolj\u0161e institucije, manj korupcije in u\u010dinkovitej\u0161e upravljanje, ponekod pa tudi ve\u010djo politi\u010dno participacijo.<\/p>\n
Pri Legatumu izpostavljajo, da je njihova raziskava pokazala na pomen dobrega upravljanja oz. vladanja v dr\u017eavah, ki so uspe\u0161no po lastni poti iz rev\u0161\u010dine prispele v blaginjo. Blaginja je odvisna od dobrega upravljanja dr\u017eav.<\/p>\n
In\u0161titut Legatuma, katerega vizija je ljudi na globalni ravni potegniti iz rev\u0161\u010dine, indeks blaginje izra\u010dunava zaradi prepri\u010danja, da bruto doma\u010di proizvod na prebivalca ni ustrezno merilo za vrednotenje \u017eivljenja, kot ga ob\u010dutijo ljudje.<\/p>\n
Blaginja je po prepri\u010danju in\u0161tituta ustreznej\u0161e merilo, njihov indeks pa temelji na devetih za dobrobit ljudi klju\u010dnih podro\u010djih oz. stebrih, med katerimi so poleg poslovnega okolja, ekonomske kakovosti in upravljanja dr\u017eave tudi varnost, osebna svoboda, zdravje, izobra\u017eevanje, socialni kapital in naravno okolje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Globalna blaginja je dosegla najvi\u0161jo raven doslej, ugotavlja londonski in\u0161titut Legatum, ki zadnjih 12 let izra\u010dunava indeks globalne blaginje. A ta think-tank opozarja tudi na nazadovanje varnosti v svetu in izpostavlja, da se razkol med dr\u017eavami na vrhu in repu indeksa pove\u010duje. Slovenija se med 149 dr\u017eavami na indeksu uvr\u0161\u010da na 18. mesto.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":371043,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n