Dogovor ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah je prvi medvladni dogovor o migracijah na mednarodni ravni, ki po besedah profesorice mednarodnih odnosov na univerzi v \u017denevi Sandre Lavenex priznava pomen mednarodnega sodelovanja za bolj\u0161e upravljanje migracij v interesu dr\u017eav, migrantov in skupnosti, ki jih gostijo. Dogovor dolo\u010da 23 ciljev za upravljanje migracij.<\/p>\n
Julija ga je podprlo vseh 193 \u010dlanic ZN, razen ZDA, ki so se iz pogajanj umaknile \u017ee decembra lani. Da k dogovoru ne bodo pristopile, je doslej potrdilo \u0161e nekaj ve\u010d kot deset dr\u017eav, med katerimi so predvsem evropske. Med njimi so Avstrija, Mad\u017earska, Poljska, Bolgarija in \u010ce\u0161ka. Italijanska in \u0161vicarska vlada sta odlo\u010ditev prepustili parlamentoma, tako da bi lahko pristopili kasneje.<\/p>\n
Kot razloge za umik od dogovora so dr\u017eave navedle predvsem to, da izena\u010duje zakonite in nezakonite migracije, ter posega v suverenost dr\u017eav pri migracijski politiki.<\/p>\n
Tudi v slovenskih opozicijskih strankah, ki so vlado pozvale k odstopu od dogovora, trdijo, da dogovor ena\u010di nezakonite in zakonite migracije, poleg tega po njihovih navedbah pravico do migracije spreminja v \u010dlovekovo pravico. Izpostavljajo \u0161e, da dogovor ne vsebuje akcijskega na\u010drta za odpravljanje vzrokov migracij v izvornih dr\u017eavah.<\/p>\n
Predsednik SDS Janez Jan\u0161a je na izredni seji dr\u017eavnega zbora o tem dogovoru poudaril, da je bil postopek potrjevanja dokumenta protiustaven in protizakonit. Zato sta poslanski skupini SDS in SNS v parlament vlo\u017eili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o globalnem dogovoru. Predlog trenutno obravnava zakonodajno-pravna slu\u017eba DZ.<\/p>\n
Premier Marjan \u0160arec je v odzivu povedal, da ne vidi potrebe po referendumu, saj se mu referendumi o tovrstnih temah ne zdijo smiselni.<\/p>\n
Zunanji minister Miro Cerar pa je zatrdil, da je bil postopek sprejemanja v skladu s pravili in ustaljeno prakso, kar je ugotovila tudi zakonodajno-pravna slu\u017eba DZ. Na MZZ so v zvezi s tem pojasnili, da gre za mednarodni akt, ki ni mednarodna pogodba. V skladu z zakonom o zunanjih zadevah se vlada s tak\u0161nimi akti seznani, postopek v DZ pa ni predviden.<\/p>\n
Cerar je zavrnil navedbe opozicijskih poslancev, da dogovor ZN ne lo\u010duje med migranti in begunci, da vzpostavlja novo kategorijo migrantov in pravico do migracije kot \u010dlovekovo pravico. Dr\u017eava ohranja suverenost pri dolo\u010danju svoje migracijske politike, je izpostavil. Naslavlja tudi vzroke za migracije v teh dr\u017eavah.<\/p>\n
Dogovor je sicer kot sprejemljivega za Slovenijo podprl tudi predsednik republike Borut Pahor, ker da gre za prvi resen, sicer nezavezujo\u010d poskus mednarodne skupnosti, da usklajeno ureja problem migracij.<\/p>\n
Pri dogovoru vztraja tudi Evropska komisija. Evropski parlament pa je glede podpore dogovoru razdeljen. Poslanci Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov in demokratov (S&D) ter liberalcev (Alde) so sredi novembra ve\u010dinoma podprli dogovor. Parlamentarci iz vrst evroskeptikov pa so mu nasprotovali.<\/p>\n
Strokovnjakinja za migracije Lavenexova je za STA povedala, da dogovor dr\u017eavam priznava pravico in suverenost, da regulirajo mednarodne migracije in se borijo proti nezakonitim migracijam. Tako ne izena\u010duje nezakonitih in zakonitih migracij ter ne dolo\u010da globalne pravice do migracije.<\/p>\n
V samem dogovoru je po njenih besedah zapisano, da ni pravno zavezujo\u010d. Ne vsebuje obveznosti ali norm, ki bi jih morale dr\u017eave spo\u0161tovati, ampak cilje, ki se jim dr\u017eave politi\u010dno zavezujejo.<\/p>\n
Pojasnila je, da dogovor v ve\u010d dolo\u010dilih naslavlja tudi vpra\u0161anje vzrokov za migracije v izvornih dr\u017eavah. Je pa izpostavila pomanjkljivost, da nasilja in vojne kot vzrokov za prisilne migracije ne naslavlja najbolje.<\/p>\n
Na MZZ so pojasnili, da se v skladu s prakso ZN dogovora ne bo podpisovalo, temve\u010d bodo besedilo sprejeli s soglasjem prisotnih na medvladni konferenci za sprejetje dogovora, ki bo v ponedeljek in torek v Marake\u0161u. Predvidoma bo predsedujo\u010di na ponedeljkovi slavnostni seji predstavil besedilo dogovora in – \u010de nih\u010de od sodelujo\u010dih ne bo izrazil nasprotovanja – razglasil dogovor za sprejetega.<\/p>\n
Kot je po ponovni obravnavi tega dokumenta sredi novembra potrdila slovenska vlada, bo k dogovoru v Marake\u0161u pristopila tudi Slovenija. Slovensko delegacijo bo vodil dr\u017eavni sekretar na notranjem ministrstvu Sandi \u010curin, so sporo\u010dili z MZZ.<\/p>\n
V Marake\u0161u bodo sicer ve\u010d dr\u017eav zastopali dr\u017eavni voditelji, med drugim nem\u0161ka kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron.<\/p>\n
Dogovor bo decembra s kraj\u0161o resolucijo potrjen \u0161e na Generalni skup\u0161\u010dini ZN. Ob tem bo slovenska vlada podala pojasnilno izjavo, v kateri bo med drugim izpostavljen pravno-nezavezujo\u010d zna\u010daj dogovora, so navedli na MZZ. Klju\u010dni poudarki so \u0161e, da dogovor poudarja suvereno pravico dr\u017eav, da urejajo lastne migracijske politike, da bo Slovenija pri razlagi dogovora jasno razlikovala med zakonitimi in nezakonitimi migranti, ter pomen naslavljanja vzrokov migracij in sodelovanja pri tem.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V maro\u0161kem Marake\u0161u bodo v ponedeljek \u010dlanice Zdru\u017eenih narodov potrjevale globalni dogovor Zdru\u017eenih narodov o migracijah, ki je razdelil evropske dr\u017eave in slovensko javnost. Nekaj ve\u010d kot deset dr\u017eav, ve\u010dinoma evropskih, ne bo pristopilo k dogovoru, saj da ena\u010di nezakonite in zakonite migracije. Slovenija se mu bo pridru\u017eila.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":382337,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[12448,5465,1595,4669],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n