Splo\u0161no znano je, da delfini navadno plavajo v skupinah. V primeru velikih pliskavk se sestava teh skupin pogosto spreminja, saj posamezne \u017eivali prihajajo in odhajajo. Toda te skupine niso naklju\u010dne. Posamezni delfini raje pre\u017eivljajo \u010das s prav dolo\u010denimi drugimi delfini, ki bi jih lahko opisali kot njihove “najbolj\u0161e prijatelje”.<\/p>\n
Raziskovalci iz Morigenosa so devet let preu\u010devali socialno mre\u017eo delfinov v Tr\u017ea\u0161kem zalivu. Ugotovili so, da je lokalna delfinja dru\u017eba sestavljena iz treh lo\u010denih socialnih skupin – dveh ve\u010djih skupin s stalnim \u010dlanstvom in dolgoletnimi prijateljstvi ter manj\u0161e tretje skupine s \u0161ibkej\u0161imi vezmi in brez dolgotrajnih prijateljstev.<\/p>\n
Izkazalo se je, da se dve ve\u010dji socialni skupini ve\u010dino \u010dasa medsebojno o\u010ditno izogibata. Toda namesto da bi imeli razli\u010dne teritorije, si delita prostor – ne pa tudi \u010das. Delfini si torej delijo vsaj del svojega obmo\u010dja, ki pa ga uporabljajo ob razli\u010dnih delih dneva. Ta vzorec je skozi leta postal tako o\u010diten, da so raziskovalci pogovorno ti dve socialni skupini za\u010deli imenovati kar jutranja in ve\u010derna skupina. Tak\u0161no \u010dasovno lo\u010devanje doslej \u0161e ni bilo dokumentirano pri kitih in delfinih, niti pri drugih sesalcih. Tretja skupina ni kazala tovrstnih vzorcev.<\/p>\n
“To nas je precej presenetilo,” je povedal Tilen Genov iz dru\u0161tva. Pri socialnih skupinah delfinov ni nenavadno, da se lo\u010dujejo prostorsko, toda tukaj se lo\u010dujejo \u010dasovno, je dodal in ocenil, da je to nenavadno.<\/p>\n
Genov je opozoril, da \u0161e vedno ne poznamo celotnega obsega njihovega gibanja, zato je mo\u017eno, da se skupini na splo\u0161no gibljeta v razli\u010dnih delih severnega Jadrana. Prekrivata pa se vsaj na tem obmo\u010dju, ki pa si ga delita tako, da ga uporabljata ob razli\u010dnih urah.<\/p>\n
Zanimivo je, da se obe socialni skupini razlikujeta tudi v svojem vedenju glede na ribi\u0161ke aktivnosti – ena skupina je bila redno vklju\u010dena v interakcije z ribi\u0161kimi ladjami s povle\u010dnimi mre\u017eami, druga pa ne. Delfini torej uporabljajo razli\u010dne strategije pridobivanja hrane.<\/p>\n
V obeh socialnih skupinah so tako samci kot samice, kar pomeni, da ne gre za razlike med spoloma. Morda gre za genetske faktorje ali pa morda za razlike v prehrani, kar bi deloma pojasnilo, zakaj nekateri delfini sledijo ribi\u0161kim ladjam, drugi pa ne. Vse to je predmet nadaljnjih raziskav, ki trenutno potekajo.<\/p>\n
Raziskava je pokazala, da se lahko razli\u010dni segmenti iste populacije vedejo zelo razli\u010dno in imajo lahko posledi\u010dno razli\u010dne vplive na \u010dlove\u0161ke aktivnosti, kot je ribi\u0161tvo. Obenem pa se lahko razli\u010dno odzivajo na \u010dlove\u0161ke vplive, saj so lahko nekatere \u017eivali zaradi \u010dasovnega lo\u010devanja bolj ali manj ob\u010dutljive na dolo\u010dene vrste pritiskov.<\/p>\n
Ta raziskava je pokazala tudi ve\u010djo stabilnost socialnih skupin, kot je sicer zna\u010dilno za to vrsto delfinov, in izpostavila, da je socialna struktura pri tej vrsti bolj raznolika, kot se je doslej domnevalo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Nova raziskava socialne strukture delfinov iz Tr\u017ea\u0161kega zaliva, objavljena v znanstveni reviji Marine Biology, je pokazala, da se delfini ob slovenski obali delijo v lo\u010dene socialne skupine. Nekatere delfini se med seboj o\u010ditno ne marajo preve\u010d, drugi bolj, so sporo\u010dili iz slovenskega dru\u0161tva za morske sesalce Morigenos.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":194825,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[7675,12644,1595],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n