Ustava dolo\u010da, da lahko DZ predsednika vlade ali ministre pred ustavnim sodi\u0161\u010dem obto\u017ei kr\u0161itve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij.<\/p>\n
Poslovnik DZ pa pravi, da lahko najmanj deset poslancev predlaga dr\u017eavnemu zboru, da obto\u017ei predsednika vlade pred ustavnim sodi\u0161\u010dem. DZ o predlogu obto\u017ebe odlo\u010da z ve\u010dino glasov vseh poslancev, in sicer najpozneje v 60 dneh po vlo\u017eitvi predloga. \u010ce odlo\u010ditve v tem roku ne sprejme, pa se \u0161teje, da je predlog zavrnjen.<\/p>\n
\u010ce je sklep o obto\u017ebi sprejet, ga v skladu z zakonom o ustavnem sodi\u0161\u010du predsednik DZ po\u0161lje predsedniku ustavnega sodi\u0161\u010da. Sklep mora vsebovati opis zatrjevane kr\u0161itve ustave oziroma huj\u0161e kr\u0161itve zakona in predlog dokazov o tej kr\u0161itvi. Predsednik vlade lahko na obto\u017ebo odgovori.<\/p>\n
Ustavno sodi\u0161\u010de nato opravi javno obravnavo. Z dvotretjinsko ve\u010dino glasov vseh sodnikov lahko odlo\u010di, da obto\u017eeni za\u010dasno, do kon\u010dne odlo\u010ditve ne sme opravljati svoje funkcije. \u010ce ustavno sodi\u0161\u010de ugotovi, da obto\u017eba ni utemeljena, z odlo\u010dbo oprosti obto\u017eenega.<\/p>\n
V primeru, da ustavno sodi\u0161\u010de ugotovi kr\u0161itev ustave ali huj\u0161o kr\u0161itev zakona, z odlo\u010dbo ugotovi utemeljenost obto\u017ebe, lahko pa odlo\u010di tudi, da predsedniku vlade preneha funkcija. Tudi odlo\u010ditev o utemeljenosti obto\u017ebe in odlo\u010ditev o prenehanju funkcije sprejme ustavno sodi\u0161\u010de z dvotretjinsko ve\u010dino glasov vseh sodnikov.<\/p>\n
DZ lahko ustavno obto\u017ebo sprejme tudi zoper ministra ali predsednika republike, je pa v primeru slednjega potreben predlog, ki je podprt s podpisi najmanj 30 poslancev.<\/p>\n
V samostojni Sloveniji so bili doslej aktualni trije predlogi ustavne obto\u017ebe, a noben ni pri\u0161el do presoje ustavnih sodnikov. Pobudnik vseh je bila stranka SDS.<\/p>\n
Leta 1998 je SDS, sicer neuspe\u0161no, v parlamentarno proceduro vlo\u017eila predlog za ustavno obto\u017ebo zoper tedanjega premierja Janeza Drnov\u0161ka. O\u010ditali so mu sklenitev tajnega varnostnega sporazuma z Izraelom v letu 1995.<\/p>\n
V za\u010detku leta 2010 so poslanci SDS in SLS vlo\u017eili predlog ustavne obto\u017ebe zoper tedanjega predsednika republike Danila T\u00fcrka, ker da je kr\u0161il ustavo s podelitvijo dr\u017eavnega odlikovanja nekdanjemu \u0161efu tajne politi\u010dne policije Toma\u017eu Ertlu. Tudi ta predlog so poslanci zavrnili.<\/p>\n
Leta 2014 pa je SDS napovedala ustavno obto\u017ebo takratne premierke Alenke Bratu\u0161ek, v kolikor ta ne bi odstopila v postavljenem nekajdnevnem roku. O\u010ditali so ji predvsem, da vlada zamuja z izvedbenim zakonom o fiskalnem pravilu ter s tem kr\u0161i ustavno ureditev. Do spro\u017eitve postopka ustavne obto\u017ebe pa ni pri\u0161lo, saj je Bratu\u0161kova nekaj tednov kasneje tudi odstopila.<\/p>\n
Predlog ustavne obto\u017ebe je januarja letos prestal tudi tedanji premier Miro Cerar. Tudi ta predlog so vlo\u017eili poslanci SDS, Cerar pa se je moral zagovarjati zaradi njihovih o\u010ditkov o zlorabi polo\u017eaja v primeru sirskega begunca Ahmada \u0160amija.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Predlog ustavne obto\u017ebe, ki so ga danes zoper premierja Marjana \u0160arca vlo\u017eili poslanci SDS in SNS, je \u010detrti tovrstni poskus presoje ravnanja predsednika vlade oz. dr\u017eave pred ustavnim sodi\u0161\u010dem. Da bi obto\u017eba pri\u0161la do presoje ustavnih sodnikov, je tudi tokrat malo verjetno, saj bi moralo tak\u0161en sklep podpreti vsaj 46 poslancev.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":383401,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5845,7810,4632,1595,5336],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n