Po 2. svetovni vojni so praznovanje novoletne jelke prvi\u010d v takratni Jugoslaviji organizirali po sovjetskem zgledu na prehodu iz leta 1947 v leto 1948 v Ljubljani. Pripravili so razne uprizoritve in postavili pravlji\u010dni gozd, je za STA povedala soavtorica razstave ob 70-letnici praznovanja dedka Mraza v Muzeju narodne osvoboditve Maribor Majda Struc.<\/p>\n
Takratna oblast se je odlo\u010dila, da se bo praznovanje, ki je bilo po besedah Stru\u010deve “antipod bo\u017ei\u010dnemu praznovanju pred vojno”, raz\u0161irilo tudi po drugih krajih Slovenije. Leta 1948 so potem praznovali v vseh ve\u010djih mestih, denimo v Mariboru in Celju, prvi\u010d pa je nastopil tudi dedek Mraz, ki je med slovenske otroke pri\u0161el s pomo\u010djo ruske pravljice o dedku Mrazu, je povedala.<\/p>\n
Prvi sprevod dedka Mraza je bil leta 1950. Prvi dedki Mrazi so se najpogosteje vozili s konjsko vprego, kasneje pa s traktorji in tovornjaki, predelanimi v pravlji\u010dna vozila. “Z mariborskega Pohorja je enkrat pri\u0161el celo s teptalnikom za sneg,” je spomnila Stru\u010deva.<\/p>\n
Na sestanku aktivistov in sodelavcev pri organizaciji novoletne jelke na republi\u0161ki ravni so januarja 1953 razpravljali o tem, ali naj bo osrednji lik praznovanja novoletne jelke oblikovan po zgledu iz takratne Sovjetske zveze ali naj bo izvirno slovenski.<\/p>\n
Organizacija prihoda dedka Mraza je po besedah Stru\u010deve leta 1953 pri\u0161la pod okrilje Zveze prijateljev mladine Slovenije, kar se je razen izjem ohranilo do danes. Praznovanja dedka Mraza so bila tedaj vsebinsko zelo bogata, otroke pa so obdarili tako na javnem prostoru kot na sprejemih dedka Mraza po podjetjih.<\/p>\n
Zveza je leta 1957 izdala publikacijo, v kateri je bilo to\u010dno navedeno, kak\u0161no naj bo praznovanje dedka Mraza in kako naj bo ta oble\u010den. Njegova zunanja podoba je temeljila na upodobitvah dedka Mraza izpod prstov slikarja Maksima Gasparija, ki jih je zveza prijateljev mladine v Ljubljani objavila na treh vo\u0161\u010dilnicah konec leta 1952. V omenjeno publikacijo so vklju\u010dili tudi pesmico Siva ku\u010dma, ki jo je Janez Bitenc napisal prav za to prilo\u017enost.<\/p>\n
Dedek Mraz se je ohranil vse do dana\u0161njih dni v nasprotju s pri\u010dakovanji nekaterih, da ga bosta Miklav\u017e in bo\u017ei\u010dek, ki sta se kot zimska obdarovalca v slovenskem javnem prostoru znova za\u010dela vse bolj uveljavljati v 90. letih 20. stoletja, izpodrinila.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Dedek Mraz, ki ga v Sloveniji poznamo kot tretjega in zadnjega zimskega obdarovalca otrok, letos praznuje 70 let. Prvi\u010d se je namre\u010d pojavil na t. i. praznovanjih novoletne jelke v ve\u010djih mestih po Sloveniji decembra leta 1948. Njegov sprevod si bo mogo\u010de v Ljubljani ogledati od danes do nedelje.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":337360,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[7369,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n