Kot je ministrica pojasnila na novinarski konferenci v Ljubljani, dr\u017eava namre\u010d od 1. januarja \u017ee pobira pribitek k cestnini za tovorna vozila na dolo\u010denih avtocestnih odsekih, sredstva pa se bodo s 1. marcem v 2TDK stekala \u0161e od takse na pretovor v Luki Koper (uredba je pripravljena, medresorsko usklajena in \u010daka na sprejem na vladi), in uporabnine za \u017eelezni\u0161ke tire (sklep je v medresorskem usklajevanju, zara\u010dunavati pa se bo za\u010dela s 1. januarjem 2020).<\/p>\n
“Ti trije viri so dejansko zagotovljeni, ne samo na papirju,” je dejala Bratu\u0161kova.<\/p>\n
Sicer pa bo za projekt v \u010dasu gradnje potrebnih 1,194 milijarde evrov. Gre za vrednost investicije v teko\u010dih cenah z upo\u0161tevanjem nepredvidenih stro\u0161kov (147 milijonov evrov), \u017ee porabljenih sredstev (55 milijonov evrov) in drugih stro\u0161kov, ki nastanejo med gradnjo, npr. delovanje 2TDK in obresti (44 milijonov evrov).<\/p>\n
“In to je denar, ki ga moramo zagotoviti,” je poudarila in dodala, da je teh 1,194 milijarde evrov vrednost, ki je v investicijskem programu zelo natan\u010dno razdelana.<\/p>\n
Tako je 400 milijonov evrov predvidenega kapitalskega vlo\u017eka, predvidoma bo dokapitalizacija v celoti izvedena iz dr\u017eavnega prora\u010duna, in sicer v letih 2019, 2020, 2021 in 2022. Dodatnih 200 milijonov evrov vlo\u017eka Slovenije v primeru nesodelovanja zalednih dr\u017eav je predvidenih v letih 2021 in 2022, a vlada danes \u0161e ni odlo\u010dala o morebitnem sodelovanju Mad\u017earske ali katere druge dr\u017eave pri gradnji projekta.<\/p>\n
“Ta opcija \u0161e ni \u0161la z mize,” je dejala. Po njenih besedah se sicer na tem podro\u010dju od prej\u0161njega tedna do danes ni spremenilo ni\u010d, se pa bo morala koalicija odlo\u010diti, ali se pogovori z Mad\u017earsko ali drugimi zalednimi dr\u017eavami nadaljujejo.<\/p>\n
Poleg kapitalskega vlo\u017eka se sredstva zagotavljajo z dajatvami za uporabnike, tretji del pa so evropska nepovratna sredstva v vi\u0161ini 250 milijonov evrov. Za najve\u010dji del v vi\u0161ini 109 milijonov evrov je pogodba \u017ee podpisana, pogoj pa je, da je do konca maja finan\u010dna konstrukcija projekta zaprta.<\/p>\n
“To so trije viri, za katere lahko re\u010demo, da so dejansko \u017ee zagotovljeni in to je 65 odstotkov celotne vrednosti,” je poudarila.<\/p>\n
Nadalje so za financiranje projekta predvidena tudi posojila: 250 milijonov evrov s strani mednarodnih finan\u010dnih institucij in SID banke ter 167 milijonov evrov od komercialnih bank.<\/p>\n
Da se 2TDK kot investitor sploh za\u010dne pogovarjati z bankami za konkretne kredite, pa je osnova potrjen investicijski program. “Danes so izpolnjeni pogoji, da lahko 2TDK gre s konkretnimi vpra\u0161anji tudi do komercialnih bank”, je dejala. V 2TDK sicer po ministri\u010dinih besedah niso sedeli “kri\u017eem rok” in so \u017ee vstopili v stik z nekaterimi bankami. Kot so ji povedali v 2TDK, je odziv bank dober, povpra\u0161evanje je celo ve\u010dje od potrebnih 167 milijonov evrov.<\/p>\n
Evropska investicijska banka (EIB) bo po oceni Bratu\u0161kove pri projektu sodelovala, trenutno potekajo intenzivna usklajevanja na tehni\u010dni ravni. Predsednik vlade Marjan \u0160arec, ki se mudi na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, se je po njenih besedah ravno danes ob robu foruma sestal s predsednikom EIB Wernerjem Hoyerjem, ki da mu je jasno sporo\u010dil, kako zelo strate\u0161ko je ta projekt pomemben za Slovenijo in da kakr\u0161nekoli velike spremembe projekta ne pridejo v po\u0161tev, ker je projekt, kot je zastavljen, dober in okoljsko sprejemljiv. Tudi \u0160arec verjame, da bo EIB sodelovala pri projektu.<\/p>\n
“\u010ce je projekt primeren za financiranje iz evropskih sredstev, potem te\u017eko razumem, da ne bi bil primeren za tako reko\u010d hi\u0161no banko EU, kar EIB je,” je poudarila ministrica in dodala, da bodo EIB odgovarjali na vsa odprta vpra\u0161anja, ki se jim bodo ali se jim \u017ee pojavljajo.<\/p>\n
Da pogovori z EIB potekajo, je \u0161e pred Bratu\u0161kovo na novinarski konferenci po seji vlade potrdil finan\u010dni minister Andrej Bertoncelj. Kot je dejal, se je \u017ee sre\u010dal s predsednikom EIB, pogajanja so intenzivna, zadeve pa ne \u017eeli prejudicirati, zato bo po\u010dakal na razplet.<\/p>\n
“Drugi tir je za nas strate\u0161ki projekt. Upamo na ugodno re\u0161itev posojila pri EIB,” je dejal Bertoncelj in dodal, da pri tem ra\u010duna na garancijo sklada EFSI.<\/p>\n
Medtem ko je za projekt v teko\u010dih cenah potrebnih 1,194 milijarde evrov, pa je vrednost v stalnih cenah z rezervami ni\u017eja, 1,102 milijarde evrov.<\/p>\n
Investicijski program projekta navaja tudi tveganja, to so vi\u0161ina investicije in terminski na\u010drt, \u010drpanje evropskih sredstev ter promet v Luki Koper. “Mi smo prepri\u010dani, da pri vseh treh kategorijah investicijski program da odgovor na to,” je dejala in ocenila, da “smo tu na varni, konzervativni strani”.<\/p>\n
Bratu\u0161kova je spomnila, da na trasi drugega tira \u017ee potekajo arheolo\u0161ka odkopavanja, da pa namerava 2TDK \u017ee v petek pri\u017egati zeleno lu\u010d izvajalcema pripravljalnih del Kolektorju CPG in sarajevskemu Euroasfalt, nato pa imata podjetij nekaj manj kot mesec dni \u010dasa da se uvedeta v delo.<\/p>\n
\u017de pred ministrico je investicijski program za izgradnjo drugega tira komentiral tudi predsednik SMC Miro Cerar, ki je pojasnil, da so program potrdili tudi ministri SMC. Po njegovih besedah gre za isti koncept projekta, kot ga je vodila njegova vlada, zato niso imeli razlogov za nasprotovanje. “Nekoliko nas skrbi le, ali nam bo uspelo zapreti finan\u010dno konstrukcijo, odprto je tudi vpra\u0161anje pogajanj z zalednimi dr\u017eavami za sodelovanje v projektu,” je dejal Cerar v izjavi medijem.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Za izgradnjo projekta drugega tira \u017eelezni\u0161ke proge Diva\u010da-Koper je potrebnih 1,194 milijarde evrov, pi\u0161e v investicijskem programu, ki ga je danes soglasno potrdila vlada. “Projekt je ekonomsko upravi\u010den,” je po seji vlade poudarila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratu\u0161ek in dodala, da se bo na koncu popla\u010dal sam, z dajatvami za uporabnike.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":207056,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4161,6311,5622,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n