O\u010ditke, da je evropski nalo\u017ebeni program bolj naklonjen velikim dr\u017eavam z velikimi projekti, je nedavno v Bruslju izpostavil tudi slovenski finan\u010dni minister Andrej Bertoncelj. Ob tem je poudaril \u017eeljo, da bi bilo v novem nalo\u017ebenem programu InvestEU v okviru ve\u010dletnega evropskega prora\u010duna za obdobje 2021-2027 ve\u010d poudarka namenjenega majhnim dr\u017eavam.<\/p>\n
Sklad Efsi je bil ustanovljen leta 2015 kot del nalo\u017ebenega na\u010drta za Evropo, znanega tudi kot Junckerjev na\u010drt. Cilj je bil odpraviti nalo\u017ebeno vrzel, nastalo po finan\u010dni in gospodarski krizi, ki je izbruhnila po zlomu ameri\u0161ke investicijske banke Lehman Brothers konec leta 2008.<\/p>\n
Prvotna namera je bila, da bi Evropska investicijska banka (EIB) s 16 milijardami evrov prora\u010dunskega jamstva EU in petimi milijardami lastnih sredstev zagotovila okoli 61 milijard evrov financiranja, s \u010dimer naj bi do julija 2018 spodbudila dodatnih 315 milijard evrov strate\u0161kih nalo\u017eb.<\/p>\n
Efsi je bil sicer uspe\u0161en pri zbiranju finan\u010dnih sredstev, toda zneski privabljenih nalo\u017eb so morda precenjeni, \u0161e izpostavljajo revizorji, ki dvomijo o sporo\u010deni oceni dodatnih privabljenih nalo\u017eb v vrednosti 335 milijard evrov. V nekaterih primerih je bilo namre\u010d po njihovi oceni precenjeno, koliko je podpora Efsi dejansko spodbudila dodatne nalo\u017ebe v realno gospodarstvo.<\/p>\n
Ugotavljajo tudi, da je bil del sredstev namenjen projektom, ki bi lahko pridobili druge vire javnega ali zasebnega financiranja, \u010deprav pod drugimi pogoji. Nosilci projektov so po navedbah revizorjev dajali prednost skladu Efsi, saj je bilo to bodisi ceneje ali je zagotavljalo dalj\u0161e obdobje odpla\u010devanja.<\/p>\n
“Sklad Efsi slovi kot eden vodilnih programov EU, zato je \u0161e toliko bolj pomembno, da so vse trditve o njegovi uspe\u0161nosti zasnovane na trdnih temeljih,” je poudaril \u010dlan Evropskega ra\u010dunskega sodi\u0161\u010da Leo Brincat, pristojen za poro\u010dilo.<\/p>\n
Slovenija je sicer po tem, koliko nalo\u017eb je spodbudila v okviru sklada Efsi v dele\u017eu od BDP, na 13. mestu v EU. EIB je odobrila za 161 milijonov evrov financiranja, kar naj bi spodbudilo za 927 milijonov evrov nalo\u017eb, ka\u017eejo podatki na spletnih straneh Evropske komisije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Delovanje evropskega sklada za strate\u0161ke nalo\u017ebe (Efsi), ki se ga je po pobudniku prijelo ime Junckerjev sklad, ni bilo dovolj geografsko uravnote\u017eeno, saj so se nalo\u017ebe izvajale predvsem v nekaj ve\u010djih starih \u010dlanicah EU z dobro razvitimi spodbujevalnimi bankami, kot so Francija, Italija, \u0160panija in Nem\u010dija, ugotavlja Evropsko ra\u010dunsko sodi\u0161\u010de.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":377503,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4545,1910,5667],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n