Dr\u017eava je lani delno privatizirala NLB, za katero so po sanaciji leta 2013 veljali omejevalni ukrepi, ki so ji prepre\u010devali konkuren\u010dno prednost pred drugimi bankami, ter izravnalni ukrepi, ker je dr\u017eava delno prodajo ve\u010dkrat odlo\u017eila. Lastniki 65 odstotkov banke so postali razli\u010dni vlagatelji, dr\u017eava pa je obdr\u017eala 35 odstotkov.<\/p>\n
Ker pa prodaja celotnega dr\u017eavnega lastni\u0161kega paketa v vi\u0161ini 75 odstotkov minus ene delnice ni bila izvedena do konca lanskega leta, za NLB \u0161e vedno veljajo dolo\u010dene omejitve in zahteve, med drugim bi morala NLB skladno z odlo\u010ditvijo Evropske komisije spro\u017eiti tudi prodajo dele\u017ea v zavarovalnici NLB Vita.<\/p>\n
Ta je najve\u010dja ban\u010dna \u017eivljenjska zavarovalnica na slovenskem trgu in na tretjem mestu med klasi\u010dnimi \u017eivljenjskimi zavarovalnicami. NLB Vita skozi leta posluje uspe\u0161no. Po razpolo\u017eljivih podatkih iz zadnjega medletnega poro\u010dila je v prvih devetih mesecih lani obra\u010dunala za 57,85 milijona evrov kosmate zavarovalne premije oz. 9,3 odstotka ve\u010d kot leto prej, njena bilan\u010dna vsota pa se je v medletni primerjavi pove\u010dala za slabih pet odstotkov na 466 milijonov evrov. Tr\u017eni dele\u017e zavarovalnice, brez upo\u0161tevanja pokojninskih dru\u017eb, je zna\u0161al 14,8 odstotka.<\/p>\n
Predsednik uprave NLB Bla\u017e Brodnjak je \u017ee ob uvrstitvi delnic NLB na borzo novembra lani izrazil upanje, da bo mogo\u010de v pogovorih z Evropsko komisijo nasloviti upravi\u010denost preostalih omejitev in zahtev in dose\u010di njihovo odpravo. V pogovoru za Delo konec decembra lani je Brodnjak dejal, da je po prodaji 65 odstotkov banke napo\u010dil trenutek za nov dialog z Evropsko komisijo, saj da ni ve\u010d upravi\u010denih razlogov, da bi bila banka \u0161e naprej poslovno prikraj\u0161ana.<\/p>\n
Na dialog z Evropsko komisijo o\u010ditno ra\u010duna tudi vlada. “Vezano na preostale omejitve iz zavez, ki so bile dane Evropski komisiji iz naslova dr\u017eavne pomo\u010di NLB, so pripravljene strokovne podlage za za\u010detek pogovorov z Evropsko komisijo na strokovno-tehni\u010dni ravni,” so za STA te dni pojasnili na ministrstvu za finance.<\/p>\n
V Bruslju na vpra\u0161anja glede mo\u017enosti odprave \u0161e preostalih zavez oziroma omejitev v povezavi s privatizacijo NLB neuradno izpostavljajo, da nimajo specifi\u010dnega komentarja, da pa na splo\u0161no Evropska komisija od \u010dlanic EU pri\u010dakuje, da bodo spo\u0161tovale svoje zaveze glede dr\u017eavnih pomo\u010di v dolo\u010denih rokih.<\/p>\n
Za banko sicer, dokler dr\u017eava ne zni\u017ea svojega dele\u017ea na 25 odstotkov in eno delnico, obstajajo med drugim \u0161e prepoved prevzemov, prepoved agresivnega ogla\u0161evanja in opravljanja storitev lizin\u0161kih poslov in faktoringa. NLB je medtem \u017ee decembra zaprla tudi 14 poslovalnic po Sloveniji, \u0161e eno mora zapreti do junija.<\/p>\n
Po lanski privatizaciji NLB, ki se bo s prodajo \u0161e preostalih 10 odstotkov nadaljevala letos, Slovenijo v prvi polovici leto\u0161njega leta \u010daka \u0161e en velik zalogaj – prodaja 100-odstotnega dele\u017ea Abanke, ki jo je treba izpeljati zaradi dr\u017eavne pomo\u010di v letih 2013 in 2014. Slovenski dr\u017eavni holding (SDH) je postopek prodaje spro\u017eil novembra lani, \u017ee takoj pa so vzniknila vpra\u0161anja, ali mora dr\u017eava res privatizirati vse banke.<\/p>\n
Dr\u017eavni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja je zato nasprotnikom “prodaje finan\u010dne suverenosti dr\u017eave” obljubil, da bodo za Abanko preu\u010dili alternativne lastni\u0161ke scenarije, a da prodaja poteka po zarisani \u010dasovnici. Ocenil sicer je, da ni realno, da se tak\u0161na alternativa vzpostavi. \u010ce bi Abanka ostala v dr\u017eavni lasti, bi bilo treba spremeniti strategijo upravljanja z dr\u017eavnim premo\u017eenjem in z druga\u010dno metodo izvesti privatizacijo. Ustavitev prodaje bi morala Slovenija \u0161e pred tem izpogajati pri Evropski komisiji.<\/p>\n
Vlada sicer zdaj izvaja strategijo umika iz lastni\u0161tva Abanke in sledi ciljem prodaje do sredine leto\u0161njega leta. Kot so za STA te dni pojasnili na finan\u010dnem ministrstvu, SDH v sodelovanju s finan\u010dnim in pravnim svetovalcem \u017ee vodi vse predvidene aktivnosti prodajnega postopka Abanke za pravo\u010dasno implementacijo prodajne zaveze. “S tem se sledi tudi strategiji upravljanja kapitalskih nalo\u017eb dr\u017eave, v kateri je Abanka opredeljena kot portfeljska nalo\u017eba,” so navedli.<\/p>\n
Nezavezujo\u010d interes za nakup tretje najve\u010dje banke pri nas, v katero sta se po sanaciji in podr\u017eavljenju leta 2013 zdru\u017eili prej lo\u010deni banki Abanka Vipa in Banka Celje, so po pisanju \u010dasnika Finance izkazali srbska AIK banka Miodraga Kosti\u0107a, mad\u017earska OTP banka, sklad Apollo, avstrijska Erste Group, sklad Blackstone in sklad Advent.<\/p>\n
\u010casovnega na\u010drta prodaje v SDH ne razkrivajo, po neuradnih informacijah Financ pa naj bi se po oddaji nezavezujo\u010dih ponudb januarja za\u010deli skrbni pregledi, konec februarja oz. marca pa naj bi sledile zavezujo\u010de ponudbe in izbor kupca. Pogodba mora biti podpisana najpozneje do 30. junija.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Potem ko dr\u017eava do konca lanskega leta ni uspela prodati celotnega dr\u017eavnega dele\u017ea v NLB, bi morala banka med drugim spro\u017eiti prodajo dele\u017ea v h\u010derinski zavarovalnici NLB Vita. V NLB si \u017eelijo, da jim tega ne bi bilo treba storiti, o\u010ditno pa na to ra\u010duna tudi vlada, ki se \u017ee pripravlja na pogovore z Evropsko komisijo o odpravi omejitev za NLB.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":378950,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4595,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n