Na o\u010ditke, da bo vlada z rebalansom prora\u010duna prekr\u0161ila fiskalno pravilo, je Bertoncelj odgovoril, da kot finan\u010dni minister primanjkljaja prora\u010duna nikoli ne bi podpisal. “S tem rebalansom imamo 0,4-odstotni prese\u017eek in pri tem je treba upo\u0161tevati, da je bil \u0161e v osnutku prora\u010dunskega na\u010drta, ki smo ga poslali v Bruselj 15. oktobra lani, predviden 0,2-odstotni prese\u017eek,” je dejal.<\/p>\n
Razlog za tak\u0161en rebalans je po njegovih besedah tudi v odlo\u010ditvi, da bo vlada na prvo mesto postavila ljudi. “Ljudje \u017ee desetletje, ne glede na to, ali je bila recesija ali konjunktura, niso dobili prav veliko. Kdaj pa bomo dali ljudem, \u010de ne zdaj? Nismo zapravljali, ampak popravljali nedoslednosti, nedore\u010denosti ali kakorkoli temu re\u010dete,” je poudaril in dodal, da so vsi zavezani zagotavljanju socialne varnosti.<\/p>\n
V preteklosti se je Slovenija po njegovih besedah zadol\u017eila za pribli\u017eno 25 milijard evrov samo zato, da je pokrivala prora\u010dunske primanjkljaje, “zdaj pa se pogovarjamo o tem, ali bi moral prese\u017eek zna\u0161ati 400 milijonov evrov ali pa je 200 milijonov evrov dovolj”. Mo\u017enosti, da bi \u0161e dodatno zategnili pas in dali na stran \u0161e 270 milijonov evrov, tako ni bilo smiselno upo\u0161tevati, saj bi ta znesek po njegovem mnenju prihranili na ra\u010dun gospodarske rasti in socialne varnosti.<\/p>\n
Vlada je po njegovem mnenju poleg socialne varnosti zagotovila tudi “neko splo\u0161no varnost v dr\u017eavi” in s tem prepre\u010dila “tak\u0161no negotovost, kot jo vidite v marsikateri evropski metropoli”. Odlo\u010ditev vlade, da se poskusi dogovoriti z vsemi dru\u017ebenimi skupinami, je bila modra, je prepri\u010dan.<\/p>\n
Najni\u017eja gospodarska rast, ob kateri bo prora\u010dun \u0161e vedno v plusu, je po Bertoncljevih besedah okoli triodstotna. Ob tem je poudaril, da pretiran pesimizem glede prihodnje gospodarske rasti ni potreben, kar pa ne pomeni, da se vlada ne zaveda trenutnih razmer v Sloveniji in poslovnega okolja pri njenih partnericah.<\/p>\n
Odgovarjal je tudi na vpra\u0161anja o produktivnosti dela. Vzrok za ni\u017ejo stopnjo produktivnosti od evropskega povpre\u010dja je po njegovih besedah lahko tudi v strukturi gospodarstva, ki ga je treba prestrukturirati tako, da bo ustvarjal bistveno vi\u0161jo dodano vrednost na zaposlenega. Strinjal se je, da bi moral biti cilj postopno zvi\u0161evanje dodane vrednosti na 60.000 evrov na zaposlenega.<\/p>\n
“Finan\u010dno ministrstvo mora poskrbeti za makroekonomsko stabilnost, razvoj finan\u010dnega sistema in \u010dim bolj ugodne vire financiranja za razvojne projekte. Gospodarstvo se mora prestrukturirati samo, mi pa lahko pomagamo tako, da poskrbimo za predvidljivo, ugodno in stabilno poslovno okolje,” je dodal.<\/p>\n
Komentiral je med drugim \u0161e mo\u017enost uvedbe nepremi\u010dninskega davka, glede katerega so si na ministrstvu po njegovih besedah enotni, da bi bili prihodki iz nepremi\u010dninskega davka prihodki ob\u010din. Te\u017eavo vidi v evidencah, ki so tudi po opozorilih stroke \u0161e vedno nepopolne.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Predlog rebalansa leto\u0161njega prora\u010duna ne prina\u0161a zapravljanja, temve\u010d popravljanje preteklih nedoslednosti, je v pogovoru za Dnevnikovo prilogo Objektiv dejal minister za finance Andrej Bertoncelj. Zagotovil je, da ne bi nikoli dal soglasja primanjkljaju prora\u010duna. Dodatni prihranki bi \u0161li na ra\u010dun socialne varnosti, je poudaril.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":392124,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[12925,4545,6536,7017,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n