V Ljubljani je danes potekal strokovni posvet \u0161tirih okoljskih nevladnih organizacij: Zveze ekolo\u0161kih gibanj Slovenije (ZEG), Alpe-Adria Green (AAG), Zdru\u017eenje za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS) in Slovenian Solid Waste Association (SISWA) na temo termi\u010dne izrabe nenevarnih odpadkov. Govorci so pozdravljali dialog, a vendar stali\u0161\u010d niso pomembneje zbli\u017eali.<\/p>\n
Predstavniki gospodarstva so ve\u010dinoma poudarjali potrebo po napravah za termi\u010dno izrabo odpadkov pri nas. “V Evropi imamo okoli 500 objektov za se\u017eiganje odpadkov, v EU \u017eivi 500 milijonov ljudi. V Sloveniji nas \u017eivi dva milijona,” je izpostavil Filip Kokalj z mariborske strojne fakultete in pozval, da razmislimo o pove\u010devanju samozadostnosti pri obdelavi odpadkov.<\/p>\n
Jure \u017dugman iz podjetja Ekol je opozoril na po\u017earna in druga tveganja, ki se pove\u010dujejo, ker odpadki sedaj stojijo pri podjetjih in \u010dakajo, da se jih nabere dovolj za odvoz v tujino in proste kapacitete. \u010ce ti odpadki ne bi stali, tudi ne bi pri\u0161lo do po\u017eara, kot je bil tisti v Kemisu na Vrhniki, je menil. Spomnil je tudi na okoljsko in ekonomsko \u0161kodo, ki nastaja s samim prevozom odpadkov v tujino.<\/p>\n
Primo\u017e Gabri\u010d iz Kostaka pa je med drugim izpostavil, da imajo sodobni objekti, ki toploto ustvarjajo iz goriva, proizvedenega iz odpadkov, do 10-krat ni\u017eje \u0161kodljive izpuste od objektov, ki kurijo fosilno gorivo. Prav tako je v sodobnih objektih vzpostavljen natan\u010den monitoring, podatki so dostopni tudi na spletu. Je pa posvaril pred tem, da se pri termi\u010dni izrabi odpadkov du\u0161i zasebno pobudo.<\/p>\n
Na drugi strani so nevladniki se\u017eigalnicam nasprotovali, namesto tega bi se morali osredoto\u010diti na prepre\u010devanje nastajanja odpadkov oz. koncept zero waste, so menili. V Evropi je ve\u010d kot 500 ob\u010din, ki so se \u017ee zavezale k na\u010dinu delovanja zero waste, je spomnila Erika Oblak iz Ekokroga. V ob\u010dinah, ki so primerljive z Ljubljano, stopnje recikliranja odpadkov dosegajo tudi 80 ali 90 odstotkov.<\/p>\n
Proti se\u017eigalnicam so tudi v nevladni organizaciji Umanotera, je dejal njen predstavnik Andrej Gnezda. Pri tem je opozoril, da ministrstvo za okolje in prostor sploh ne razpolaga s kakovostnimi podlagami, torej podatki o tem, koliko odpadkov sedaj izvozimo in koliko bo za se\u017eig primernih odpadkov pri nas v prihodnje. Pri tem je opozoril tudi na evropsko zakonodajo, ki s trga postopno izrinja okolju neprijazno plastiko.<\/p>\n
Uro\u0161 Macerl iz Ekokroga pa je med drugim izpostavil, da bi za odlo\u010ditev o se\u017eigalnici, ume\u0161\u010danje v prostor, dogovor z lokalno skupnostjo in kakovostno izgradnjo potrebovali najmanj pet let. \u010ce pogledamo slovensko postopanje v primerih drugih pomembnih projektov, lahko ta rok raztegnemo na 10 let. “Zato ne govorimo, da bi s se\u017eigalnico re\u0161evali problem sedanjih odpadkov,” je bil kriti\u010den.<\/p>\n
Poudaril je tudi, da je bil za po\u017ear na Vrhniki kriv “katastrofalno slab nadzor”. Tega zato ne bi smeli izkori\u0161\u010dati kot argument za takoj\u0161nji za\u010detek se\u017eiganja odpadkov v Sloveniji. Spomnil pa je \u0161e na vsa vpra\u0161anja, ki jih odpira se\u017eigalnica – kdo bi pokril investicijo, ali bi imeli dovolj odpadkov za \u010das njene amortizacije, kam bi z ostanki po se\u017eigu, katere mejne vrednosti bi veljale, kaj bi pri\u0161lo skozi dimnik.<\/p>\n
Generalna direktorica direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu Tanja Bolte je priznala, da bi bilo treba podatke, ki bodo slu\u017eili kot podlaga za odlo\u010danje, obnoviti. Vseeno pa je zadovoljna z dialogom, ki je stekel z dana\u0161njim in sredinim posvetom o odpadkih v dr\u017eavnem svetu in je klju\u010den za sprejemanje odlo\u010ditev.<\/p>\n
Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja nov zakon o odpadkih in prenovo zakona o varstvu okolja. Zakon o odpadkih naj bi na vladi potrdili \u017ee do poletja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Industrija glasno opozarja na potrebo po vzpostavitvi dodatnih kapacitet za termi\u010dno izrabo odpadkov v Sloveniji. K temu nas spodbujajo vse ve\u010dje koli\u010dine odpadkov in vse vi\u0161je cene obdelave odpadkov v tujini. Nevladne organizacije ostajajo odlo\u010dno proti in menijo, da bi se morali osredoto\u010diti na zmanj\u0161evanje koli\u010dine nastalih odpadkov.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":370559,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2171,8086,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n