Karneval je tradicionalno prisoten v kr\u0161\u010danskih kulturah po vsem svetu, dandanes pa barvito “preganjajo zimo” v ve\u010d kot 50 dr\u017eavah. Beseda karneval naj bi izhajala iz latinskega izraza carne vale, kar pomeni slovo od mesa, saj pustu sledi 40-dnevni postni \u010das. Zgodovinsko pa praznovanje sega v predkr\u0161\u010danski \u010das, domnevno v obdobje starega Egipta, ko so praznovali za\u010detek novega leta in preporod narave. Kasneje so karnevalu dodali kr\u0161\u010danski pridih in pomen.<\/p>\n
Prvi dan karnevala se razlikuje glede na dr\u017eavo in lokalne tradicije. V nem\u0161kem mestu K\u00f6ln se tako pri\u010dne \u017ee 11. novembra ob 11.11, obi\u010dajno pa po svetu za\u017eenejo pustne povorke in zabave v dnevih in tednih pred pepelni\u010dno sredo, ki zaznamuje za\u010detek postnega \u010dasa pred veliko no\u010djo.<\/p>\n
Sledijo predstavitve nekaterih bolj znanih karnevalov po svetu.<\/p>\n
Bene\u0161ki karneval<\/b><\/p>\n
Sloveniji najbli\u017eje mno\u017ei\u010dno pustovanje v tujini je tudi eno najstarej\u0161ih. Prvi\u010d je bil bene\u0161ki karneval omenjen \u017ee v 11. stoletju, leta 1296 pa je bil dan pred za\u010detkom posta razgla\u0161en za praznik. Festival je bil vsako leto bolj priljubljen in ob\u0161iren, dokler niso ob padcu Bene\u0161ke republike konec 18. stoletja prepovedali bene\u0161ke kostume, karneval pa je zamrl. Z nekaj izjemami so ga ponovno uspe\u0161no o\u017eivili pred natanko 40 leti, leta 1979, pi\u0161e na spletni strani karnevala.<\/p>\n
Festival, ki se je letos za\u010del 16. februarja in se bo sklenil 5. marca, letno v mesto privabi ve\u010d milijonov obiskovalcev, ki ob\u010dudujejo in fotografirajo ljudi, oble\u010dene v razko\u0161ne kostume in tradicionalne bene\u0161ke maske. Med slednjimi so zna\u010dilne maske commedie dell’arte, ki predstavljajo posamezne vloge v dru\u017ebi. Tradicionalno so maske narejene iz usnja, porcelana ali stekla ter so preprostih oblik.<\/p>\n
Mardi gras v New Orleansu<\/b><\/p>\n
V ameri\u0161ki zvezni dr\u017eavi Louisiana s pustnim rajanjem, ki ga poimenujejo Mardi gras, kar v prevodu pomeni debeli torek in ozna\u010duje zadnji dan pustovanja, za\u010dnejo dva tedna pred pustnim torkom. V New Orleansu pa so letos prve pustne dogodke in parade organizirali \u017ee v za\u010detku leta, a najbolj pestro bo zadnjih pet dni pred torkom, pi\u0161e na spletni strani festivala.<\/p>\n
Parade v New Orleansu obi\u010dajno organizirajo klubi, imenovani krewe, ki na pot po\u0161ljejo okra\u0161ena pustna vozila, na katerih poskakujejo v najrazli\u010dnej\u0161e kostume oble\u010deni ljudje in med mno\u017eico obi\u010dajno me\u010dejo barvite veri\u017eice. Prvi\u010d je bil Mardi gras organiziran leta 1837, 20 let kasneje pa so se pojavila prva pustna vozila. Rajanje se tradicionalno sklene s t. i. sre\u010danjem dvorov med kluboma Rex in Comus, ko mesto obi\u0161\u010de okoli milijon ljudi.<\/p>\n
Karneval v Rio de Janeiru<\/b><\/p>\n
Najve\u010dja uli\u010dna zabava na svetu, ko se vsak dan na ulicah zbere ve\u010d kot dva milijona ljudi, se bo letos za\u010dela 1. marca in sklenila 9. marca, ko se bodo na sambadromu ponovno zbrale zmagovalne plesne ekipe. Za parado v brazilskem mestu so zna\u010dilne ogromne skupine plesalcev sambe v ble\u0161\u010de\u010dih in pompoznih kostumih ter bu\u010dna glasba.<\/p>\n
Zgodovina karnevala sega v prvo polovico 19. stoletja, ko so Portugalci v mestu organizirali prvo ma\u0161karado, na kateri so plesali na ritme polke in val\u010dka. Kasneje so imeli na rajanje velik vpliv afri\u0161ki priseljenci, ki so leta 1917 na karnevalu uvedli sambo, brez katere si je dandanes nemogo\u010de predstavljati najve\u010dji karneval v Ju\u017eni Ameriki.<\/p>\n
Karneval Binche<\/b><\/p>\n
Enega najbolj pestrih karnevalov v Belgiji je Organizacija ZN za izobra\u017eevanje, znanost in kulturo (Unesco) leta 2003 priznala tudi kot \u017eivo kulturno dedi\u0161\u010dino. Zgodovina pustovanja v Bincheju sega v 14. stoletje in tako velja za enega najstarej\u0161ih karnevalov.<\/p>\n
Od pustne nedelje, ki bo letos 3. marca, pa do pustnega torka bodo ulice zapolnili zna\u010dilni klovni Gilles, ki so obuti v lesene \u010devlje in oble\u010deni v rumene, rde\u010de in \u010drne kostume, kar so tudi barve belgijske zastave. Na glavo si klovni nadenejo vo\u0161\u010dene maske z rde\u010dimi br\u010dicami. V tradicionalne kostume se lahko oble\u010dejo le izbrani mo\u0161ki, ki nato od jutra do ve\u010dera ple\u0161ejo na ritme bobnov in odganjajo zle duhove. Ob koncu prireditve si nadenejo klobuke z nojevim perjem in med mno\u017eico za sre\u010do me\u010dejo pomaran\u010de, pri \u010demer pogosto razbijejo tudi kak\u0161no okno.<\/p>\n
K\u00f6lnski karneval<\/b><\/p>\n
Eden najve\u010djih in najbolj znanih karnevalov v Nem\u010diji se tradicionalno za\u010dne \u017ee na martinovo, vrhunec pa je zadnjih pet dni pred pepelni\u010dno sredo, ko so v K\u00f6lnu t. i. nori dnevi. Uvod v pustno rajanje je t. i. babji pustni ve\u010der v \u010detrtek, vrhunec pa je na pustni ponedeljek s tradicionalno povorko. Na ta dan se v mestu zbere tudi do milijon obiskovalcev, ki spremljajo sprevod mask in pustnih vozil, s katerih me\u010dejo najrazli\u010dnej\u0161a darila – tudi znamenito kolonjsko vodico.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ve\u010d stoletij stara tradicija pustovanja in karnevalov je ponekod v svetu \u017ee v polnem razmahu, drugod bodo zimo za\u010deli preganjati v prihodnjih dnevih. Po svetu se vsako leto zvrstijo \u0161tevilni odmevnej\u0161i karnevali s svojimi posebnostmi in tradicijami.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":393523,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[3730,13079],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n