Natan\u010dnih dejstev o koli\u010dini zavr\u017eene hrane v Nem\u010diji po poro\u010danju nem\u0161ke tiskovne agencije dpa sicer ni in prav pridobitev izhodi\u0161\u010dnih baz podatkov naj bi bil prvi korak kampanje.<\/p>\n
\u0160tudija iz 2012, ki jo je naro\u010dilo ministrstvo za kmetijstvo in prehrano, je sicer pokazala, da v Nem\u010diji letno zavr\u017eejo pribli\u017eno \u010detrtino vse prehrane v obtoku oz. 11 milijonov ton. od tega naj bi 61 odstotkov odpadlo na gospodinjstva, 17 odstotkov na \u017eivilskopredelovalno industrijo in velike porabnike hrane, kot je gostinski sektor, ter \u0161tirje odstotki na trgovino na drobno. Kar nekaj zavr\u017ekov je tudi v kmetijskem sektorju.<\/p>\n
Nekoliko globlja analiza in 2017 je medtem pokazala, da gospodinjstva letno zavr\u017eejo okoli 4,4 milijona ton hrane, kar pomeni 55 kilogramov na \u010dlana gospodinjstva. V ko\u0161ih za smeti kon\u010da najve\u010d povsem u\u017eitnega sadja, zelenjave, kruha in pripravljenih jedi.<\/p>\n
Kampanja za prepolovitev koli\u010dine zavr\u017eene hrane do 2030, ki jo je ta teden oznanila kmetijska ministrica Julia Kl\u00f6ckner, nagovarja gospodinjstva, \u017eivilsko industrijo, trgovce in gostinski sektor, predvideva pa tako raziskave kot vrsto ukrepov na prostovoljni ravni. Ministrica je kampanjo opisala kot “zdru\u017een napor” za dosego cilja. Predvideni so ukrepi po celotni prehranski verigi, dorekli pa naj bi jih v okviru petih forumov za dialog med dele\u017eniki. V okviru teh naj bi opredelili prostovoljne cilje, ki bi jim potem posamezni sektorji sledili.<\/p>\n
Med ukrepi se omenjajo embala\u017ea z jasnej\u0161imi informacijami glede rokov uporabe, spremembe v proizvodnji, dobavi in naro\u010danju \u017eivil, cenovne akcije v trgovini na drobno, akcije osve\u0161\u010danja in spodbujanje humanitarnih akcij razdeljevanja hrane tik pred potekom roka.<\/p>\n
S kampanjo nem\u0161ka vlada odgovarja tako na okoljske in podnebne izzive kot na humanitarne potrebe. “Vsak izdelek vsebuje vredne naravne vire, vodo, energijo, surovine, a tudi ure vlo\u017eenega dela ter srce in du\u0161o,” je povedala za dpa. Omenila je tudi dejstvo, da je na svetu \u0161e vedno ve\u010d kot 800 milijonov la\u010dnih, zaradi \u010desar je vpra\u0161anje zavr\u017eene hrane v razvitem svetu \u0161e toliko bolj pere\u010de.<\/p>\n
Medtem ko v \u017eivilskopredelovalni industriji in trgovini na drobno kampanjo pozdravljajo, pa so okoljevarstveniki in stranka Zelenih kriti\u010dni do tega, ker so predvideni le prostovoljni ukrepi. zavzemajo se za zavezujo\u010do zakonodajo po zgledu Francije, kjer so pred leti velikim trgovinam z \u017eivili prepovedali, da bi neprodano, a \u0161e vedno u\u017eitno hrano metale v smeti, ampak morajo \u0161e vedno u\u017eitna \u017eivila darovati revnim ali pa jih nameniti za krmo \u017eivalim oziroma za kompost. V Berlinu tak\u0161nim ukrepom niso naklonjeni.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Nem\u010dija \u017eeli do leta 2030 prepoloviti koli\u010dino zavr\u017eene hrane, s \u010dimer \u017eeli odgovoriti tako na okoljske kot humanitarne izzive. Kampanja, ki jo je ta teden oznanila nem\u0161ka vlada, bo nagovarjala gospodinjstva, \u017eivilskopredelovalno industrijo, trgovce in gostince, bo pa prostovoljne narave. Ravno zadnje dejstvo nekatere moti.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":197974,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[3628,5888],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n