Komisija v poro\u010dilu za Slovenijo izpostavlja, da lahko postane slovensko gospodarstvo, ki trenutno do\u017eivlja mo\u010dno rast, \u0161e odpornej\u0161e na prihodnje gospodarske \u0161oke s krepitvijo nalo\u017eb in re\u0161evanjem izzivov, povezanih s staranjem prebivalstva.<\/p>\n
Izpostavlja tudi, da je lani politi\u010dni proces v Sloveniji zastal zaradi pred\u010dasnih volitev, ki so potekale 3. junija, in te\u017eavnega procesa oblikovanja nove vlade.<\/p>\n
Slovenija je sicer po oceni komisije na splo\u0161no dosegla omejen napredek pri uresni\u010devanju evropskih priporo\u010dil v okviru evropskega semestra iz lanskega leta. Nova priporo\u010dila bo komisija objavila maja na podlagi dana\u0161njega poro\u010dila.<\/p>\n
Napredek je bil na primer dose\u017een pri privatizaciji NLB in Abanke, alternativnih virih financiranja hitro rasto\u010dih podjetij in odpravi administrativnih bremen, omejen napredek pa na podro\u010dju javnih naro\u010dil ter glede polo\u017eaja starej\u0161ih in nizko kvalificiranih delavcev.<\/p>\n
Na podro\u010djih zdravstvenega varstva, dolgotrajne oskrbe in pokojnin, ki jih sicer obremenjuje pere\u010d problem staranja prebivalstva, pa napredka ni bilo, izpostavlja komisija.<\/p>\n
“Strukturne reforme pokojninskega sistema ter sistemov zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe postajajo vse bolj nujne, da bo lahko Slovenija \u0161e naprej ostala na poti vzdr\u017ene rasti,” pi\u0161e v poro\u010dilu.<\/p>\n
Izdatki, povezani s staranjem prebivalstva, naj bi se, merjeno v dele\u017eu od BDP, v obdobju 2016 in 2070 pove\u010dali za \u0161est odstotnih to\u010dk, kar je eno najve\u010djih pove\u010danj v EU. Izdatki za javne pokojnine naj bi se v obdobju 2020-2050 pove\u010dali z 11 odstotkov na 15,6 odstotka BDP.<\/p>\n
Komisija sicer ugotavlja, da so se razmere v slovenskem ban\u010dnem sektorju znatno izbolj\u0161ale, a da izzivi ostajajo in da se pojavljajo nova tveganja. Banke morajo po navedbah komisije najti nove vire prihodkov in bolje obvladovati stro\u0161ke, da bodo ostale donosne.<\/p>\n
Kljub dobremu napredku v procesu privatizacije najve\u010dje in tretje najve\u010dje banke pa komisija \u0161e vedno izpostavlja, da dr\u017eava igra prevladujo\u010do vlogo v \u0161tevilnih sektorjih, kar prina\u0161a tveganje izkrivljanja konkurence in pri alokaciji finan\u010dnih virov.<\/p>\n
Komisija \u0161e ugotavlja, da dosega Slovenija dober rezultat pri ve\u010dini kazalcev socialnega indeksa, vendar obenem opozarja, da bi bilo pravi\u010dnost v sistemu mogo\u010de \u0161e izbolj\u0161ati.<\/p>\n
V Bruslju izpostavljajo tudi, da se slovenska mala in srednja podjetja pri zunanjem financiranju mo\u010dno zana\u0161ajo na ban\u010dne kredite ter da kljub izbolj\u0161anju poslovnega okolja \u0161e vedno obstajajo velika administrativna bremena in pomanjkljivosti pri javnih naro\u010dilih.<\/p>\n
Izpostavljajo, da bi osredoto\u010denje nalo\u017eb v pridobivanje ve\u0161\u010din in znanja, okoljsko, prometno in energetsko infrastrukturo ter na raziskave in razvoj okrepilo konkuren\u010dnost in produktivnost. Nalo\u017ebe v dele\u017eu od BDP sicer ostajajo pod povpre\u010djem EU.<\/p>\n
Komisija ugotavlja tudi, da se Slovenija oddaljuje od cilja glede obnovljive energije za leto 2020 ter cilja za izdatke za raziskave in razvoj, se pa pribli\u017euje cilju glede stopnje zaposlenosti.<\/p>\n
Poro\u010dila o gospodarskih in socialnih razmerah v vseh 28 \u010dlanicah unije so del zajetnega zimskega gospodarskega sve\u017enja, ki ga je danes objavila komisija.<\/p>\n
Ta med drugim vklju\u010duje tudi poglobljeno poro\u010dilo o makroekonomskih neravnovesjih, ki letos prvi\u010d po letu 2011 ne vklju\u010duje Slovenije, saj je komisija lani novembra ocenila, da ji ni treba na temeljit pregled.<\/p>\n
Sve\u017eenj je del evropskega semestra, cikla tesnej\u0161ega usklajevanja prora\u010dunskih in gospodarskih politik \u010dlanic pod budnim o\u010desom Bruslja, ki ga je unija uvedla leta 2011 v kriznih \u010dasih, da bi prepre\u010dila nove finan\u010dne in gospodarske krize.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Sloveniji ni napredka na podro\u010djih zdravstvenega varstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema, ki jih obremenjuje staranje prebivalstva, izpostavlja Evropska komisija v poro\u010dilu o gospodarskem stanju v Sloveniji, objavljenem v okviru zimskega gospodarskega sve\u017enja. Na splo\u0161no pa je napredek pri uresni\u010devanju evropskih priporo\u010dil omejen.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":380210,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4545,1595,4997],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n