Geslo leto\u0161njega mednarodnega meseca ozave\u0161\u010danja o raku debelega \u010drevesa in danke, ki ga v marcu obele\u017eujemo v ve\u010d kot 40 evropskih dr\u017eavah je #Mojih10Najbolj\u0161ihSekund. Simbolizira \u010das, ki je potreben za sodelovanje v presejalnem programu, ki dokazano re\u0161uje \u017eivljenja in v Sloveniji uspe\u0161no deluje \u017ee desetletje, so sporo\u010dili iz zdru\u017eenja EuropaColon Slovenija. Namen ozave\u0161\u010danja je, da se \u010dim ve\u010d ljudi zaveda prednosti in koristi zgodnjega odkrivanja raka debelega \u010drevesa in danke.<\/p>\n
Pri nas na tem podro\u010dju \u017ee uspe\u0161no deluje program Svit, dr\u017eavni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem \u010drevesu in danki. Ta pri navidezno zdravih odraslih i\u0161\u010de znake morebitnih bolezenskih sprememb s preprostim testom blata na sledove prikrite krvavitve. Osebe s pozitivnim izvidom presejalnega testa so pregledane na kolonoskopiji, kjer se ugotovi vzrok krvavitve. Cilj programa je med zdravimi osebami odkriti tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz odkritih sprememb na steni \u010drevesa razvil rak, ali \u017ee imajo za\u010detno obliko raka in te spremembe odstraniti. Zgodaj odkrito bolezen lahko uspe\u0161no zdravijo, z odkritjem sprememb pa lahko bolezen celo prepre\u010dimo, so zapisali v zdru\u017eenju EuropaColon Slovenija.<\/p>\n
“V desetih letih delovanja programa Svit, ki ga upravlja Nacionalni in\u0161titut za javno zdravje (NIJZ), je bilo odkritih prek 2800 rakov, ko se znaki bolezni \u0161e niso pojavili, zato je bilo zdravljenje u\u010dinkovitej\u0161e,” je na dana\u0161nji novinarski konferenci dejala namestnica vodje programa Svit Tatjana Kofol Bric iz NIJZ.<\/p>\n
V lanskem letu so dosegli najvi\u0161jo, 64,6-odstotno odzivnost ljudi do sedaj in odkrili nekaj \u010dez 200 novih rakov, je povedala in dodala, da je v populaciji primerov raka precej ve\u010d, saj vsako leto odkrijejo skupaj 1400 primerov raka na debelem \u010drevesju in danki, za njim umre pa letno umre 700 ljudi. “V Sloveniji se je pre\u017eivetje po raku debelega \u010drevesja in danke zelo pove\u010dalo, kar je v veliki meri posledica odkrivanja pri programu Svit. Od leta 2011 bele\u017eimo upad \u0161tevila novih primerov,” je dejala Kofol Bri\u010deva.<\/p>\n
Generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Mojca Gobec je povedala, da rak tudi zaradi staranja prebivalstva postaja vodilni vzrok smrti v Sloveniji in razvitem svetu, pojavnost raka na debelem \u010drevesju in danki pa je pri nas po uvedbi programa Svit padla za 22 odstotkov. Poudarila je, da gre pri osebah, ki se udele\u017eijo programa Svit, navadno za rakava obolenja, odkrita v zgodnjem stadiju.<\/p>\n
“To pomeni ve\u010djo kakovost za ljudi in bistveno manj\u0161e breme za zdravstveni sistem,” je navedla. Kljub dejstvu, da se na program odziva vse ve\u010d ljudi, se mo\u0161ki, ki jim je ta program bolj namenjen, ker so zaradi njega bolj ogro\u017eeni, po njenih besedah odzivajo deset odstotkov manj kot \u017eenske.<\/p>\n
Predstojnik klini\u010dnega oddelka za gastroenterologijo v Univerzitetnem klini\u010dnem centru Ljubljana Borut \u0160tabuc je dejal, da v programu Svit sodeluje pribli\u017eno polovica vseh gastroentrologov pri nas. V sklopu programa Svit letno naredijo okoli 11.000 kolonoskopij, skupno pa so do sedaj odstranili okoli 23.800 napredovanih predrakavih sprememb, s \u010dimer so zelo zmanj\u0161ali mo\u017enost za raka, je povedal \u0160tabuc.<\/p>\n
“Odstranjevanje tudi ve\u010djih najdb v \u010drevesju z endoskopsko metodo bolnikom prihrani kirur\u0161ki poseg in dolgotrajno okrevanje,” je povedal. Izpostavil je velik napredek pri kakovosti na vseh nivojih izvajanja programa v zadnjih 10 letih, za kar je po njegovih besedah zaslu\u017eno stalno izobra\u017eevanje zdravnikov, ki sodelujejo v programu, smernice delovanja in reden nadzor kakovosti pri posegih. Med izzivi je izpostavil dogovor z zavarovalnico, da bi krila izvajanje postopka kolonoskopije brez bole\u010din.<\/p>\n
S programi, kot je Svit, bi v EU lahko prepre\u010dili smrt 130.000 prebivalcev, kar je najvi\u0161ja \u0161tevilka za katerega koli raka. “Vsako leto v EU 370.000 ljudi zboli za rakom debelega \u010drevesa in danke, od tega jih 170.000 umre. Ljudje, pri katerih je bolezen odkrita v I. stadiju, imajo 90-odstotno mo\u017enost ozdravitve, medtem ko je ta mo\u017enost pri metastatski obliki (IV. stadij) zgolj 10-odstotna. Kljub temu, da se rak debelega \u010drevesa in danke razvija po\u010dasi (od osem do deset let), \u0161e vedno ve\u010dino bolnikov odkrijejo v napredovalih stadijih, so zapisali v izjavi za javnost zdru\u017eenja.<\/p>\n
Organizacija Digestive Cancers Europe, ki zdru\u017euje organizacije bolnikov z raki na prebavilih, je izdala tudi Belo knjigo o raku debelega \u010drevesa in danke v Evropi, v kateri je 10 priporo\u010dil, kako izbolj\u0161ati polo\u017eaj v EU, med drugim tudi, kako organizirati presejalni program. Priporo\u010dila so zasnovana na primeru dobre prakse Slovenije in Nizozemske, ki sta s presejalnim programom dosegli izjemne rezultate tako v zni\u017eanju novih primerov tega raka kot tudi v zvi\u0161anju \u0161tevila bolnikov, odkritih v zgodnej\u0161ih stadijih.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Za\u010del se je mednarodni mesec ozave\u0161\u010danja o raku debelega \u010drevesa in danke, za katerim v Sloveniji letno na novo zboli ve\u010d kot 1400 ljudi, umre pa ve\u010d kot 700. \u0160tevilo se je v zadnjih letih zni\u017ealo, kar je v veliki meri zasluga presejalnega programa Svit, ki ga ima Slovenija kot ena redkih dr\u017eav EU na nacionalnem nivoju in dosega izjemne rezultate.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":353608,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[13155,13154,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n