Karad\u017ei\u0107, ki je bil predsednik Republike srbske in vrhovni poveljnik vojske bosanskih Srbov med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995, je haa\u0161ko Mednarodno sodi\u0161\u010de za vojne zlo\u010dine na obmo\u010dju nekdanje Jugoslavije 24. marca 2016 spoznalo za krivega v 10 od 11 to\u010dk obto\u017enice. Med drugim so ga obsodili zaradi genocida ve\u010d kot 8000 Bo\u0161njakov v Srebrenici julija 1995 in ve\u010dletnega obleganja Sarajeva, kjer je bilo v skoraj vsakodnevnem obstreljevanju ubitih ve\u010d kot 10.000 ljudi. Oprostilo ga je obto\u017ebe zaradi genocida v sedmih ob\u010dinah na zahodu BiH.<\/p>\n
Prizivni postopek poteka pri nasledniku haa\u0161kega sodi\u0161\u010da, Mehanizmu za mednarodna kazenska sodi\u0161\u010da (MICT), na podlagi prito\u017ebe obrambe in to\u017eilstva. Obramba zahteva oprostilno sodbo in sodi\u0161\u010de obto\u017euje, da vodi politi\u010dno sojenje. Prito\u017ebo ve\u010dinoma utemeljuje na postopkovnih napakah.<\/p>\n
To\u017eilstvo prav tako zaradi pravnih in drugih napak zahteva obsodbo na najvi\u0161jo kazen, dosmrtni zapor, tako kot je zahtevalo \u017ee na sojenju na prvi stopnji. Meni, da je sodi\u0161\u010de Karad\u017ei\u0107a neupravi\u010deno oprostilo obto\u017ebe zaradi genocida v sedmih ob\u010dinah na zahodu BiH leta 1992. Ocenjujejo, da so sodniki uporabili preozko definicijo genocidne namere. Izrek sodbe prizivnega senata se bo v sredo za\u010del ob 14. uri.<\/p>\n
Glede Srebrenice so sodniki na prvi stopnji presodili, da je Karad\u017ei\u0107 z voja\u0161kim voditeljem bosanskih Srbov Ratkom Mladi\u0107em, ki je bil v Haagu obsojen na dosmrtni zapor, in drugimi, ki so sodelovali v skupnem zlo\u010dinskem na\u010drtu, nameraval ubiti vsakega za voja\u0161ko slu\u017ebo zmo\u017enega Bo\u0161njaka v Srebrenici, kar pomeni namero o uni\u010denju Bo\u0161njakov. V Srebrenici so sile bosanskih Srbov julija 1995 pobile ve\u010d kot 8000 Bo\u0161njakov.<\/p>\n
Glede obleganja Sarajeva od aprila 1992 do novembra 1995 so presodili, da je odobril topni\u0161ko obstreljevanje Sarajeva in ostrostrelske napade na civiliste, katerih cilj je bilo sejati teror med civilnim prebivalstvom. To pa je “uporabljal kot pritisk na bo\u0161nja\u0161ko vodstvo in mednarodno skupnost zaradi uresni\u010devanja svojih politi\u010dnih ciljev”.<\/p>\n
V njegovem primeru je sodi\u0161\u010de prvi\u010d razsojalo o zajetju 377 modrih \u010delad za talce od 26. maja do 19. junija 1995 in ga spoznalo za krivega.<\/p>\n
Prvi\u010d je razsojalo tudi o genocidu v sedmih ob\u010dinah na zahodu BiH (Klju\u010d, Sanski Most, Prijedor, Vlasenica, Fo\u010da, Zvornik in Bratunac), a ga po tej to\u010dki ni spoznalo za krivega. Presodilo je, da ni bilo dokazov, “da bi lahko onkraj razumnega dvoma presodilo, da je bil v teh ob\u010dinah storjen genocid”. Spoznali pa so ga za krivega za pregon, iztrebljanje, deportacije in umore Bo\u0161njakov in bosanskih Hrvatov na tem obmo\u010dju.<\/p>\n
Haa\u0161ko sodi\u0161\u010de je sedaj 73-letnega Karad\u017ei\u0107a spoznalo za krivega pregona, iztrebljanja, umorov, deportacij, prisilnih premestitev, nasilja, nezakonitih napadov na civiliste nesrbske narodnosti ter zajetja talcev.<\/p>\n
Karad\u017ei\u0107 je sicer najvi\u0161ji politik, ki mu je haa\u0161ko sodi\u0161\u010de, ki je po 24 letih decembra 2017 kon\u010dalo delo, izreklo sodbo, potem ko je biv\u0161i srbski predsednik Slobodan Milo\u0161evi\u0107 umrl \u0161e pred koncem sojenja leta 2006.<\/p>\n
Po 13 letih na begu so ga prijeli 21. julija 2008 v Beogradu, kjer je delal pod la\u017eno identiteto kot zdravilec Dragan Dabi\u0107. Srbske oblasti so ga izro\u010dile haa\u0161kemu sodi\u0161\u010du, kjer se je sojenje za\u010delo 26. oktobra 2009, kon\u010dalo pa 7. oktobra 2014.<\/p>\n
Obravnava v okviru prizivnega postopka je bila aprila lani, potem ko sta se strani prito\u017eili na sodbo \u017ee leta 2016. Postopek se je zavlekel, saj sta strani zahtevali podalj\u0161anje \u010dasa za pripravo, Karad\u017ei\u0107 se je ve\u010dkrat prito\u017eeval zaradi zdravja in ve\u010dkrat zahteval, da bi mu dovolili uporabo Skypa v celici. V tem \u010dasu je septembra lani pri\u0161lo tudi do spornega umika sodnika Theodorja Merona iz postopka, potem ko je obramba zahtevala njegov umik zaradi domnevne pristranskosti. Meron je odlo\u010ditev utemeljil z \u017eeljo, da ne bi oviral prizivnega postopka, zanikal pa pristranskost.<\/p>\n
Karad\u017ei\u0107, po izobrazbi psihiater, je sicer za svoje podpornike junak, ki se je boril za svoj narod. Za ve\u010dino mednarodne skupnosti in \u017ertve pa je vojni zlo\u010dinec, ki se bo v zgodovino zapisal kot tvorec najhuj\u0161ih vojnih zlo\u010dinov po drugi svetovni vojni.<\/p>\n
Rodil se 19. junija 1945 v revni vasici Petnjica v \u010crni gori, njegova dru\u017eina pa je po rodu s Kosova. Za politiko se je odlo\u010dil leta 1990 v \u010dasu vzpona nacionalizmov v nekdanji Jugoslaviji. Potem ko je BiH po referendumu, ki so ga ve\u010dinsko bojkotirali bosanski Srbi, 1. marca 1992 razglasila neodvisnost, so bosanski Srbi pod vodstvom Karad\u017ei\u0107a razglasili neodvisno Republiko srbsko z glavnim mestom Sarajevom. Od 12. maja do 17. decembra 1992 je bil predsednik predsedstva Republike srbske, od 17. decembra 1992 do 19. julija 1996 pa njen predsednik in vrhovni poveljnik oboro\u017eenih sil.<\/p>\n
Po odstopu s polo\u017eaja je izginil in se skrival v odro\u010dnih pravoslavnih samostanih. Ameri\u0161ka vlada je leta 2001 za informacije o njem razpisala nagrado v vrednosti pet milijonov dolarjev. Kasneje se je skrival pod identiteto zdravilca Dragana Dabi\u0107a, kot tak je tudi predaval in pisal kolumne za revijo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Z izrekom pravnomo\u010dne sodbe biv\u0161emu predsedniku Republike srbske Radovanu Karad\u017ei\u0107u se bo po skoraj desetih letih v sredo kon\u010dalo eno najpomembnej\u0161ih sojenj zaradi zlo\u010dinov med vojno na obmo\u010dju nekdanje Jugoslavije. V prizivnem postopku na sodi\u0161\u010du v Haagu je zanj to\u017eilstvo zahtevalo dosmrtni zapor, obramba pa oprostilno sodbo.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":369004,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[6343,5823,11002],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n