Eden najbolj odmevnih mislecev in najpogosteje citiranih avtorjev na\u0161ega \u010dasa je svojo misel naredil za razburljiv \u0161port, predavanja pa za odmevne nastope. Ve\u010d kot 100 izvirnih in prevodnih knjig potrjuje radikalen vpliv njegove kriti\u010dne misli, ki je dele\u017ena prese\u017enih oznak, kot denimo “najbolj\u0161i intelektualec po Antiojdipu” ali “najtehtnej\u0161e teoretsko delo zadnjih let”. Kot pravi Tony Myers na ovitku svoje knjige o \u017di\u017eku, ki je iz\u0161la v zbirki Routledge Critical Thinkers, \u017di\u017eek ni obi\u010dajen mislec.<\/p>\n
“Zaradi kombinacije psihoanalize, filozofije in politike v zapeljivo celoto je njegov pristop vedno sve\u017e in navdu\u0161ujo\u010d. Podobno izjemen je tudi nabor tem, ki se jih loteva: od politi\u010dne apatije sodobnega \u017eivljenja do \u0161ale o mo\u017eu, ki se boji, da ga bo pojedla koko\u0161; od eti\u010dnega juna\u0161tva Keanuja Reevesa v Hitrosti do tega, kako strani\u0161\u010dne \u0161koljke razkrivajo narodovo du\u0161o,” je \u0161e zapisal Myers.<\/p>\n
Bil je u\u010denec in je interpret Jacquesa Lacana, pi\u0161e pa o fundamentalizmu, ljudski toleranci, politi\u010dni korektnosti, globalizaciji, subjektivizaciji, \u010dlovekovih pravicah, Leninu, mitih, Alfredu Hitchcocku itd., pi\u0161e na spletni strani zalo\u017ebe Sanje.<\/p>\n
\u017di\u017eek se je rodil leta 1949 v Ljubljani. Po diplomi iz filozofije in sociologije na ljubljanski Filozofski fakulteti je bil nekaj \u010dasa asistent na tej ustanovi. Od leta 1973 do 1979 je bil zaradi politi\u010dne neprimernosti nezaposlen, od leta 1979 pa je bil najprej zaposlen na Marksisti\u010dnem centru CK ZKS, kmalu zatem pa na In\u0161titutu za sociologijo in filozofijo.<\/p>\n
Leta 1981 je na ljubljanski Filozofski fakulteti doktoriral s tezo Materialisti\u010dni obrat Hegla pri Lacanu, 1986 pa je doktoriral \u0161e v Parizu na oddelku za psihoanalizo univerze Paris VIII s tezo Filozofija med simptomom in fantazmo (Hegel, Marx, Kripke).<\/p>\n
Kot anga\u017eiran publicist revije Mladina je postal slovenski javnosti dobro znan v 80. letih minulega stoletja. Bil je \u010dlan predsedstva Odbora za varstvo \u010dlovekovih pravic (1989, afera JBTZ), leta 1990 pa je kot kandidat LDS kandidiral na volitvah za \u010dlane predsedstva Republike Slovenije in bil skorajda tudi izvoljen. Za izrednega \u010dlana SAZU je bil izvoljen 5. maja 2005, za rednega 21. februarja 2013, pi\u0161e na spletni strani SAZU.<\/p>\n
Kot \u0161e pi\u0161e, je \u017di\u017eek doma in v svetu poznan po svojem izvirnem branju filozofije skozi lacanovsko psihoanalizo. Predaval je na \u0161tevilnih univerzah po svetu, od Pariza, Berlina, Londona, New Yorka, Buenos Airesa do Moskve. Je gostujo\u010di profesor na \u0161tevilnih univerzah v ZDA in na European Graduate School for Media & Communications ter mednarodni direktor na Birckbeck Institute for the Humanities (Birckbeck University of London). Posebno priljubljenost dosega v ZDA, na Japonskem in v Ju\u017eni Ameriki.<\/p>\n
Njegovemu teoretskemu delu je v tujini posve\u010denih ve\u010d kot 15 znanstvenih monografij, \u0161tevilni \u010dlanki in poglavja v znanstvenih delih, dva filma in revija International Journal of \u017di\u017eek Studies.<\/p>\n
Je ustanovitelj in predsednik Dru\u0161tva za teoretsko psihoanalizo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slavoj \u017di\u017eek praznuje 70 let. Eden izmed filozofov z najve\u010djo publiciteto v svetovnem merilu ima danes skorajda status rockerske zvezde. Knjige, ki jih objavlja pri najuglednej\u0161ih svetovnih zalo\u017ebah, po vrsti postajajo akademske uspe\u0161nice. Podro\u010dja njegovega raziskovanja so nem\u0161ki idealizem, psihoanaliza in politi\u010dna filozofija.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":170574,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[6961,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n