Dale\u010d za omenjenima dr\u017eavama so na lestvici najpomembnej\u0161ih trgovinskih partneric EU \u0160vica (265 milijard evrov oz. 6,7 odstotka), Rusija (254 milijard evrov oz. 6,4 odstotka), Tur\u010dija (153 milijard evrov oz. 3,9 odstotka) ter Japonska (135 milijard evrov oz. 3,4 odstotka).<\/p>\n
Ob tem Eurostat opa\u017ea spreminjanje nekaterih trendov skozi zadnja leta. Dele\u017e ZDA v zunanji trgovini unije je tako od leta 2000 do 2011 upadel s skoraj 25 odstotkov na 14 odstotkov, lani pa se je znova zvi\u0161al in dosegel 17 odstotkov. Dele\u017e Kitajske se je od leta 2000 skoraj potrojil, in sicer s petih odstotkov na ve\u010d kot 15 odstotkov.<\/p>\n
Upadla je vloga Rusije, ki je imela leta 2012 skoraj 10-odstotni dele\u017e, lani pa okoli sedemodstotnega. Ve\u010d kot za polovico se je od za\u010detka tiso\u010dletja zmanj\u0161al dele\u017e Japonske, medtem ko sta dele\u017ea \u0160vice in Tur\u010dije ostala skoraj nespremenjena.<\/p>\n
Sicer podatki ka\u017eejo, da je bila za skoraj vse dr\u017eave \u010dlanice unije glavna trgovinska partnerica lani druga \u010dlanica EU. Izjeme so Nem\u010dija, Irska in Velika Britanija, ki so najve\u010d izva\u017eale v ZDA, ter Ciper (Kajmanski otoki) in Litva (Rusija). Nem\u010dija je bila glavna izvozna destinacija za 17 dr\u017eav \u010dlanic, tudi za Slovenijo.<\/p>\n
Pri izvozu iz unije so bile v ospredju ZDA, kamor je bilo usmerjenega 21 odstotkov vsega zunanjega izvoza. Sledila je Kitajska z 11 odstotki, na tretjem mestu pa je bila \u0160vica z osemodstotnim dele\u017eem.<\/p>\n
Lani je sicer 28 \u010dlanic evropske povezave skupno izvozilo za 5474 milijard evrov blaga, od tega 3518 milijard v druge dr\u017eave \u010dlanice. Slovenija je znotraj meja unije ustvarila 76 odstotkov vsega izvoza.<\/p>\n
Pri uvozu \u0161tevilke za lani ka\u017eejo, da so \u010dlanice EU uvozile za 5426 milijard evrov blaga, od tega 3446 milijard evrov iz druge dr\u017eave \u010dlanice. Nizozemska je bila edina dr\u017eava \u010dlanica, ki je ve\u010d kot polovico blaga uvozila iz dr\u017eav zunaj EU (46 odstotkov), kar pa je posledica t. i. rotterdamskega u\u010dinka, saj prek nizozemskih pristani\u0161\u010d v EU prispe veliko blaga, ki nadaljuje pot v notranjost celine.<\/p>\n
Najve\u010djo vlogo v blagovni menjavi EU s preostalim svetom sta lani sicer igrali strojna in transportna oprema, ki sta predstavljali 41 odstotkov vsega izvoza in 31 odstotkov uvoza. Druge industrijske dobrine so predstavljale 22 odstotkov izvoza in 25 odstotkov uvoza, kemikalije pa 18 odstotkov izvoza in 10 odstotkov uvoza.<\/p>\n
Energija je predstavljala le \u0161estodstotni dele\u017e vsega izvoza unije, na drugi strani pa 21 odstotkov vsega njenega uvoza.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Evropska unija je lani najve\u010d trgovala z ZDA in Kitajsko. S prvo je ustvarila 674 milijard evrov blagovne menjave oz. 17,1 odstotka celotne svoje zunanje trgovine, s Kitajsko pa 605 milijard evrov oz. 15,4 odstotka celotne skupne vrednosti uvoza in izvoza, so pokazali podatki evropskega statisti\u010dnega urada Eurostat.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":395500,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1768,2391,5723,1583,4505,6944,1682],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n