Kot je ob jubileju za STA povedal direktor IJS Jadran Lenar\u010di\u010d, je in\u0161titut danes dale\u010d od nacionalnega, je mednarodni in\u0161titut, ki je eden najbolj iskanih partnerjev v evropskih projektih. Ta internacionalizacija je po besedah Lenar\u010di\u010da klju\u010dna za kakovost in\u0161tituta, pomemben pa je tudi kulturni doprinos raziskovalcev, ki prihajajo v Slovenijo.<\/p>\n
“\u010ce bomo imeli ve\u010d sredstev, bolj\u0161e pogoje za delo in bolj\u0161o infrastrukturo, upamo, da bomo dobivali tudi ve\u010d tujcev v Slovenijo, kar je izredno pomembno, saj brez sodelovanja s tujino in izmenjave ne more\u0161 biti konkuren\u010den,” je prepri\u010dan Lenar\u010di\u010d.<\/p>\n
In\u0161titut po mnenju Lenar\u010di\u010da nikoli ni bil le center znanstvenega raziskovanja ali razvoja tehnologij, temve\u010d je imel pomembno vlogo tudi na podro\u010dju kulture ter postavljanja razli\u010dnih nacionalnih politik na jedrskem podro\u010dju, na podro\u010dju okolja, hrane, meroslovja … S svojim znanjem in \u0161irino in\u0161titut po mnenju Lenar\u010di\u010da posega v marsikatero podro\u010dje dru\u017ebenega razvoja, kar bi bilo potrebno v prihodnje \u0161e krepiti.<\/p>\n
Na in\u0161titutu, ki so ga v sedmih desetletjih zaznamovali \u0161tevilni prebojni dose\u017eki, danes po mnenju direktorja ni podro\u010dja, na katerem ne bi bili med najbolj\u0161imi na svetu. Organizacija in\u0161tituta namre\u010d po njegovih besedah “deluje tako, da tisti, ki ni med najbolj\u0161imi, enostavno propade, izgine z in\u0161tituta.”<\/p>\n
“Vsa glavna podro\u010dja, ki jih imamo – prvo je podro\u010dje fizike in reaktorske tehnike, drugo kemije, materialov, biokemije in okolja ter tretje podro\u010dje informacijske in komunikacijske tehnologije, kamor sodita tudi robotika in avtomatika – so na svojih segmentih izredno kakovostna. \u010ce niso kvalitetni, jih tukaj ne bi bilo,” je poudaril Lenar\u010di\u010d.<\/p>\n
Med prebojnimi dose\u017eki, ki jih je in\u0161titut nanizal v 70 letih, je bila med drugim v \u0161estdesetih sinteza spojine ksenonovega fluorida, ki je dotlej veljala za nemogo\u010do, v osemdesetih so odkrili encim stefin, razvili prve robote, na IJS je stekla prva internetna povezava v Sloveniji ter nastala prva spletna stran.<\/p>\n
Odmevno je bilo tudi odkritje mikrolaserja ter feromagnetne teko\u010dine, za katero je veljalo, da jo je nemogo\u010de narediti. Poleg tega so raziskovalci IJS sodelovali pri dokazu Higgsovega bozona ter izdelal najhitrej\u0161i ra\u010dunalni\u0161ki pomnilnik na svetu, je na\u0161teval Lenar\u010di\u010d.<\/p>\n
Na in\u0161titutu je trenutno pribli\u017eno 990 zaposlenih, kar je po besedah Lenar\u010di\u010da zelo veliko tudi v primerjavi z drugimi in\u0161tituti po Evropi. Ti so ponavadi specializirani za specifi\u010dno raziskovalno podro\u010dje, medtem ko na njihovem in\u0161titutu potekajo tako aplikativne koz temeljne raziskave s \u0161irokega spektra raziskovalnih podro\u010dij, zaradi \u010desar je zanimanje za sodelovanje z in\u0161titutom veliko.<\/p>\n
Trenutno sodelujejo v pribli\u017eno 150 projektih programa Obzorje 2020, od tega jih koordinirajo od 25 do 30. Sodelujejo s \u0161tevilnimi in\u0161tituti in univerzami v Evropi, pa tudi v ZDA, Japonskem in Ju\u017eni Koreji.<\/p>\n
“Lahko re\u010dem, da je in\u0161titut po nekih merilih Evropske komisije med 50 najbolj iskanimi raziskovalnimi institucijami v Evropi. Glede na svojo velikost, glede na to, da smo manj\u0161i od marsikaterega nem\u0161kega, francoskega, italijanskega in\u0161tituta, smo prakti\u010dno v samem vrhu glede obsega evropskih sredstev, ki jih pridobimo,” je povedal Lenar\u010di\u010d.<\/p>\n
Eden pomembnih izzivov za institut je bil po besedah Lenar\u010di\u010da upad sredstev za raziskovalno dejavnost po letu 2011, v \u010dasu gospodarske krize. “Problem je v tem, da je svet \u0161el naprej. Nih\u010de nas ne \u010daka, nikomur se ne smilimo, tudi revnej\u0161e dr\u017eave od nas so ves ta \u010das mo\u010dno vlagale v infrastrukturo in v kadre, medtem ko smo mi to zanemarili,” je bil kriti\u010den Lenar\u010di\u010d.<\/p>\n
Upadanje se je sicer v zadnjih letih ustavilo, kljub temu pa “nismo \u0161e ni\u010desar resnega naredili,” je poudaril Lenar\u010di\u010d. Slovenija zato po njegovem mnenju potrebuje temeljite strukturne spremembe. “Potreben je koncept razvoja Slovenije, ki bo temeljil na znanju, ne pa na mno\u017ei\u010dni proizvodnji cenenih izdelkov, za ta koncept pa je potrebno delati celovito. To ne gre od danes na jutri, na \u017ealost smo v zadnjih 10 letih kar precej zaostali za na\u0161imi konkurenti,” je povedal Lenar\u010di\u010d.<\/p>\n
Leto\u0161njo, 70. obletnico po besedah Lenar\u010di\u010da ne \u017eelijo posvetiti preteklosti, temve\u010d mladim in prihodnosti. “Predvsem o prihodnosti z roboti, o simbiozi \u010dloveka in robota, s ciljem, da ozavestimo ljudi o pomenu znanosti in znanstvenega raziskovanja ter znanstvene etike za bodo\u010de generacije,” je povedal Lenar\u010di\u010d.<\/p>\n
Jubilej bodo na in\u0161titutu obele\u017eili v okviru tradicionalnih, \u017ee 27. Dnevov Jo\u017eefa Stefana, ki se za\u010denjajo z dana\u0161njim dnevom odprtih vrat, na katerem bodo obiskovalci lahko izvedeli ve\u010d o raziskovalnem delu na in\u0161titutu. Uradno odprtje dnevov pa bo potekalo v ponedeljek, na dan, ko se je leta 1835 rodil Jo\u017eef Stefan.<\/p>\n
Do petka se bodo v okviru Dnevov Jo\u017eefa Stefana zvrstila \u0161tevilna predavanja, med drugim bo o lete\u010dih robotih spregovoril Vijay Kumar, dekan ameri\u0161ke fakultete Penn Engineering, v ospredju leto\u0161njih Dnevov Jo\u017eefa Stefana pa bo slavnostna akademija ob 70-letnici in\u0161tituta, ki bo v sredo potekala v Cankarjevem domu.<\/p>\n
Ob 70. obletnici so na institutu izdali tudi knjigo Arneta Hodali\u010da in Katje Bidovec, ki sta v objektiv za knjigo z naslovom Iskanja z navdihom 1949-2019 ujela raziskovalce, delo in laboratorije na in\u0161titutu.<\/p>\n
In\u0161titut je iz\u0161el iz fizikalnega oddelka Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), ustanovljenega leta 1946. Leto 1949, ko se je Fizikalni institut SAZU preusmeril v raziskave jedrske energije, pa velja za rojstni dan dana\u0161njega in\u0161tituta.<\/p>\n
Fizikalni institut se je leta 1952 preimenoval v Fizikalni institut Jo\u017eefa Stefana, sedem let kasneje pa v Nuklearni in\u0161titut Jo\u017eef Stefan, dana\u0161nje ime Institut Jo\u017eef Stefan je dobil \u0161ele leta 1969. Leta 1971 in\u0161titut postane del Univerze v Ljubljani, leta 1992 pa postane javni raziskovalni zavod.<\/p>\n
In\u0161titut, poimenovan po edinem znanstveniku slovenskega rodu, ki je odkril enega temeljnih naravnih zakonov, danes deluje na dveh lokacijah. Ve\u010dji del dejavnosti je na Jamovi 39 v Ljubljani, kjer je tudi sede\u017e, druga lokacija pa je v kraju Dol pri Ljubljani, kjer se nahaja Reaktorski center Podgorica.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Najve\u010dji slovenski raziskovalni in\u0161titut, Institut Jo\u017eef Stefan (IJS), v leto\u0161njem letu obele\u017euje 70. obletnico delovanja, ki jo \u017eelijo po besedah direktorja IJS posvetiti mladim in prihodnosti. Jubilej bodo obele\u017eili v \u010dasu tradicionalnih Dnevov Jo\u017eefa Stefana, ki se odpirajo z dana\u0161njim dnevom odprtih vrat, potekali pa bodo vse do petka.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":395515,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[8996,1595,1645],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n