“Splo\u0161na ocena \u010debeljih dru\u017ein po zimi se nekoliko razlikuje po posameznih obmo\u010djih Slovenije. Vendar v povpre\u010dju gledano za celo Slovenijo ocenjujemo, da je bilo pre\u017eivetje dru\u017ein dobro,” je za STA pojasnil Ale\u0161 Bozovi\u010dar iz \u010cebelarske zveze Slovenije.<\/p>\n
Spomladi se v \u010debelji dru\u017eini po njegovih pojasnilih za\u010dne vzreja novih generacij \u010debel, saj se \u017eivljenjska doba dolgo\u017eivih zimskih \u010debel po\u010dasi izteka, nove \u010debele pa so nujno potrebne za nadaljnji razvoj dru\u017eine.<\/p>\n
“Te \u010debele skrbijo za nov zarod in za doprinos nektarja in cvetnega prahu v panj. \u0160tevilo \u010debel se iz dneva v dan pove\u010duje, kar vpliva na bolj\u0161e delovanje dru\u017eine v samem panju in bolj\u0161i izkoristek pa\u0161, ki sledijo,” je navedel.<\/p>\n
Stanje \u010debeljih dru\u017ein po zimi v veliki meri vpliva na izkori\u0161\u010danje prvih pa\u0161. Tiste dru\u017eine, ki so bolje prezimile, lahko namre\u010d tudi bolj izkori\u0161\u010dajo prve spomladanske pa\u0161e.<\/p>\n
Te pa\u0161e sicer v prvi vrsti nimajo tolik\u0161nega pomena za pridobivanje medu kot pa za stimulacijo razvoja \u010debeljih dru\u017ein – zato so zelo pomembne, saj je od njih po Bozovi\u010darjevih pojasnilih odvisno, kak\u0161en bo razvoj \u010debeljih dru\u017ein in izkoristek naslednjih intenzivnih pa\u0161, bolj pomembnih za pridobivanje medu.<\/p>\n
Prvi pa\u0161i pri nas, ki predstavljata ve\u010dji vir nektarja, sta divja \u010de\u0161nja in regrat, ki sta \u017ee za\u010dela s cvetenjem.<\/p>\n
“To sta zelo pomembni pa\u0161i, ki predvsem vplivata na razvoj \u010debel in pove\u010dujeta njihovo \u0161tevil\u010dnost. Od tistih dru\u017ein, ki so to nalogo \u017ee opravile in so se do zdaj \u017ee dobro razvile, pa lahko pri\u010dakujemo tudi vi\u0161ke medu, primerne za nas \u010debelarje. Seveda je vse to odvisno od vremena in upamo, da bo nadaljevanje kar se da ugodno – brez jutranjih temperatur pod ni\u010d stopinj Celzija, kar lahko kon\u010da cvetenje rastlin,” je \u0161e poudaril Bozovi\u010dar.<\/p>\n
Jutranje temperature pod ledi\u0161\u010dem bi v tem \u010dasu namre\u010d lahko povzro\u010dile nepopravljivo \u0161kodo predvsem na poganjkih akacije, kar je nujno za pri\u010dakovanje njenega medenje. Akacija namre\u010d sledi hitremu prebujanju narave, pri zgodnjih mlaj\u0161ih drevesih na obmo\u010dju Primorske in Prekmurja so \u017ee opazili brstenje. Prebuja se tudi na obmo\u010dju Bele krajine, Bre\u017eic in Bizeljskega, a zaenkrat \u0161e ne odganja.<\/p>\n
Cvetenje in medenje akacije sta odvisna od vremena v prihodnjih dneh in tednih. Na \u010debelarski zvezi pri\u010dakujejo, da bo ob koncu aprila cvetela na Primorskem in v Prekmurju, cvetenje pa bo nekoliko zaostajalo na obmo\u010dju Bele krajine, Bre\u017eic, Bizeljskega in Ilirske Bistrice, kjer je zaradi vi\u0161jih, hladnej\u0161i leg razvoj pri\u010dakovano po\u010dasnej\u0161i in se bo pomaknil v za\u010detek maja.<\/p>\n
V centralni register \u010debelnjakov, ki ga vodi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je bilo konec oktobra lani vpisanih 10.933 \u010debelarjev, povpre\u010den \u010debelar ima pribli\u017eno 17 \u010debeljih dru\u017ein. Okoli 150 \u010debelarjev pa ima, kot so navedli na ministrstvu, v posesti po ve\u010d kot 100 \u010debeljih dru\u017ein. Po ocenah je bilo konec oktobra lani v dr\u017eavi 204.736 \u010debeljih dru\u017ein.<\/p>\n
\u010ceprav je dr\u017eava po \u0161tevilu \u010debelarjev v vrhu med \u010dlanicami EU, pa je ena najmanj\u0161ih pridelovalk medu v uniji. \u010cebelarji s pridelkom medu sicer zadostijo za pribli\u017eno polovico doma\u010de porabe. Povpre\u010den prebivalec Slovenije za prehrano povpre\u010dno porabi nekaj manj kot kilogram medu na leto.<\/p>\n
Stopnja samooskrbe z medom je bila v letu 2017 – za to leto so znani zadnji statisti\u010dni podatki – pri 45 odstotkih, \u010debelarji so tega leta pridelali okoli 805 ton medu. Lani so po ocenah \u010debelarske zveze pridelali 1750 ton medu.<\/p>\n
\u010cebelarji so najve\u010d medu pridelali leta 2001, in sicer rekordnih 2550 ton, najmanj pa leta 2014, ko ga je bilo le 471 ton.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Marec je mesec, ko se v prete\u017enem delu dr\u017eave za\u010dne prebujati narava, \u010debele pa bujno razvijati. Na Primorskem se razvoj za\u010dne \u017ee v februarju, v vi\u0161je le\u017ee\u010dih krajih pa kasneje, odvisno predvsem od nadmorske vi\u0161ine in lege \u010debelnjaka. \u010cebelje dru\u017eine so po oceni \u010debelarske zveze zimo v povpre\u010dju gledano za celo Slovenijo pre\u017eivele dobro.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":288058,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4784,2835,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n