Kot so sporo\u010dili iz direkcije, so lani za namestitev zvo\u010dnih in svetlobnih (modrih) odvra\u010dal za divjad sklenili pogodbo z vodilnim partnerjem Visoko \u0161olo za varstvo okolja, partnerjem Gozdarskim in\u0161titutom Slovenije ter podizvajalcema, podjetjema Cervus in Koblar.<\/p>\n
Pogodba je vredna nekaj ve\u010d kot 430.000 evrov in je sklenjena za obdobje treh let. Letos bodo namestili zvo\u010dne odvra\u010dalne naprave in modre svetlobne odsevnike na 414 problemati\u010dnih odsekih dr\u017eavnih cest, in sicer v 169 lovi\u0161\u010dih oz. v skupni dol\u017eini preko 360 kilometrov.<\/p>\n
“S tem se bo na obmo\u010dju celotne Slovenije bistveno zmanj\u0161ala problematika trkov z divjadjo in pove\u010dala cestno-prometna varnost,” so poudarili na direkciji in dodali, da se bo name\u0161\u010danje odvra\u010dal uradno za\u010delo s \u010detrtkovim sre\u010danjem predstavnikov naro\u010dnika, izvajalcev in upravljavcev lovi\u0161\u010d kot kon\u010dnih uporabnikov.<\/p>\n
\u0160tevilo trkov z velikimi kopenskimi vreten\u010darji, zlasti prosto\u017eive\u010dimi parkljarji in zvermi, v zadnjih desetletjih po pojasnilih direkcije nara\u0161\u010da povsod po svetu, kar je posledica intenzivnega \u0161irjenja cestnega omre\u017eja, pove\u010danja gostote prometa, vedno ve\u010djih hitrosti vo\u017enje, ve\u010danja \u0161tevil\u010dnosti in raz\u0161irjenosti \u017eivalskih populacij ter vedno ve\u010djega nemira v naravnem okolju.<\/p>\n
Samo prosto\u017eive\u010dih parkljarjev oz. kopitarjev v Sloveniji na cestah letno, registrirano, pod kolesi kon\u010da med 4900 in 6800, na \u017eeleznicah pa med 170 in 250.<\/p>\n
Na cestah je v obdobju od leta 2010 do leta 2018 po podatkih lovskih organizacij \u017eivljenje izgubilo 46.933 osebkov srnjadi, 1329 jelenjadi, 935 divjih pra\u0161i\u010dev, 71 damjakov, 48 gamsov, 22 muflonov, 65 medvedov, 34 \u0161akalov in 14 volkov.<\/p>\n
\u010ceprav vsak dan v povpre\u010dju \u0161e vedno pod kolesi kon\u010da med 15 in 20 osebkov srnjadi, se \u0161tevilo povo\u017eene srnjadi od leta 2010 stalno zmanj\u0161uje. To je med drugim posledica odvra\u010dalnih ukrepov, ki jih v zadnjih letih izvaja direkcija v sodelovanju z raziskovalnimi institucijami in lovsko organizacijo.<\/p>\n
“Trki z na\u0161tetimi vrstami zmanj\u0161ujejo cestnoprometno varnost, povzro\u010dajo veliko gospodarsko \u0161kodo, so pomemben dejavnik smrtnosti \u017eivalskih populacij in gro\u017enja za dolgo\u017eivost ogro\u017eenih vrst. Zato si Direkcija RS za infrastrukturo in upravljavci lovi\u0161\u010d prizadevajo, da bi se \u0161tevilo povo\u017eenih \u017eivali zmanj\u0161alo,” so \u0161e navedli na direkciji.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Direkcija RS za infrastrukturo, ki z upravljavci lovi\u0161\u010d in Lovsko zvezo Slovenije vrsto let vlaga velike napore za zmanj\u0161anje \u0161tevila trkov vozil z divjadjo, bo na najbolj problemati\u010dnih odsekih dr\u017eavnih cestah namestila zvo\u010dna in svetlobna odvra\u010dala za divjad.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":396172,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[8636,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n