Pri nas je vedno bolj v ospredju tudi urbano vrti\u010dkarstvo. Na Mestni ob\u010dini Ljubljana, ki se je z letom 2009 celostno lotila problematike urejanja vrti\u010dkov, namenjenih zakupu, opa\u017eajo, da je vse ve\u010d povpra\u0161evanja po najemu vrti\u010dka s strani mladih dru\u017ein in \u0161tudentov.<\/p>\n
V prestolnici je osem vrti\u010dkarskih obmo\u010dij in skupaj 831 vrti\u010dkov: Je\u017eica z 258 vrti\u010dki, Dravlje z 51 vrti\u010dki, \u0160tepanjsko naselje s 14 vrti\u010dki, Vojkova s 64 vrti\u010dki, Iga Grudna s 60 vrti\u010dki, Rakova Jel\u0161a s 320 vrti\u010dki, Grba s 57 vrti\u010dki in Grada\u0161ka s sedmimi vrti\u010dki.<\/p>\n
Kot so za STA pojasnili na ljubljanski ob\u010dini, je trenutno \u0161e nekaj neoddanih vrti\u010dkov na Je\u017eici, Iga Grudna na Vi\u010du in Rakovi Jel\u0161i na Barju. “Najve\u010d zanimanja je za zakup vrti\u010dkov v Dravljah in \u0160tepanjskem naselju, kjer so vrti\u010dki opremljeni s samostojnimi lopami,” so navedli.<\/p>\n
V prestolnici bodo sicer nadaljevali z urejanjem vrti\u010dkarskih obmo\u010dij. Tako jeseni na\u010drtujejo ureditev novega vrti\u010dkarskega obmo\u010dja v Vi\u017emarjih, kjer naj bi bilo na voljo pribli\u017eno 60 vrti\u010dkov, obmo\u010dje pa bo opremljeno podobno kot Grba s skupnimi lopami, vodovodom in prostorom za dru\u017eenje z urbano opremo (klopi in mize).<\/p>\n
Poleg omenjenega na ob\u010dini na\u010drtujejo tudi ureditev vrti\u010dkarskega obmo\u010dja Muste (med Mostami in \u0160tepanjskim naseljem), to je v na\u010drtu za prihodnje leto.<\/p>\n
Za ljubljansko ob\u010dino je enako pomembno kot urejanje vrti\u010dkov tudi usposabljanje vrti\u010dkarjev za pridelavo zelenjave na vrti\u010dkarskih obmo\u010djih, saj je na vrti\u010dkih dovoljeno vrtnarjenje na ekolo\u0161ki na\u010din, kar pomeni, da se za varstvo rastlin lahko uporabljajo le pripravki za gnojenje in gnojila, ki so dovoljena za ekolo\u0161ko pridelavo.<\/p>\n
V \u017eelji odgovoriti na razli\u010dna vpra\u0161anja vrti\u010dkarjev, kot so npr. kako se lotiti obdelave, kdaj je najprimernej\u0161i \u010das za setev ali sajenje posamezne vrste zelenjave, so se na ob\u010dini odlo\u010dili, da na dveh vrti\u010dkarskih obmo\u010djih vzpostavijo u\u010dna vrtova – Zelenjavni u\u010dni vrt Rakova Jel\u0161a in Gain vzor\u010dni bio vrt na Je\u017eici.<\/p>\n
Delo na u\u010dnih vrtovih poteka po principu delavnic in prikazov, kjer je udele\u017eba brezpla\u010dna in sodelovanje udele\u017eencev za\u017eeleno. Strokovnjaki so na voljo za dajanje informacij, delo na u\u010dnih vrtovih pa poteka vzporedno s \u010dasovnico dela na vrti\u010dkih.<\/p>\n
Tako vodijo vrti\u010dkarje skozi celotno sezono in jim nudijo dodatno znanje, s katerim lahko bolje obdelajo vrti\u010dke in pridelajo ve\u010d zelenjave.<\/p>\n
Vrti\u010dkarjem, predvsem tistim, ki so se s pridelovanjem lastne hrane \u0161ele za\u010deli ukvarjati, Ana Slatnar z Biotehni\u0161ke fakultete Univerze v Ljubljani svetuje, da upo\u0161tevajo pravila sledenja vrtnin oz. pravila kolobarjenja.<\/p>\n
“S tem namre\u010d poskrbimo za ohranjanje rodovitnosti tal ali celo prispevamo k njenemu izbolj\u0161anju. Potrebna je ustrezna izbira sorte za posamezno pridelovalno obdobje, saj si le s tem zagotovimo mo\u017enost, da nam pridelek uspe,” je za STA dejala strokovnjakinja, ki jo \u017ealosti, da se sortiment vrtnin, ki so v ponudbi za pridelavo pri vrtninah, izredno hitro spreminja; svetovne semenarske hi\u0161e letno v kataloge ponudijo \u0161tevilne nove sorte.<\/p>\n
“Pravilna\/primerna izbira pa je \u0161e vedno precej odvisna od pridelovalcev sadik vrtnin, ki jih ponujajo na trgu. Ta pa se je v zadnjih letih dvignila na bistveno vi\u0161jo raven kot pred desetletjem. Tako imajo tudi vrti\u010dkarji danes mo\u017enost kupiti sadike sort, ki so jim \u017elahtnitelji izbolj\u0161ali tako \u010das dozorevanja, odpornost na bolezni,” je navedla.<\/p>\n
Za Slatnarjevo je najve\u010dja napaka, ki jo vidi v pridelavi vrtnin pri vrti\u010dkarjih, neupo\u0161tevanje pravila terminske setve\/sajenja.<\/p>\n
“To preprosto pomeni, da je potrebna ve\u010dkratna setev\/saditev v enem pridelovalnem letu. V primeru solate to prakti\u010dno pomeni, da jo je treba saditi v 14- do 21-dnevnem razmiku v koli\u010dinah, ki jih gospodinjstvo zmore porabiti. \u0160e vedno se opa\u017ea, da se sadi ve\u010dinoma v dveh velikih valovih in tako vrti\u010dkarji v nekem obdobju pridelajo prese\u017eke, v dolo\u010denem obdobju pa pridelkov nimajo,” je pojasnila.<\/p>\n
Slatnarjeva ob tem poudarja pomen lokalne pridelave. “S pridelavo v doma\u010dem vrtu si z malo razmi\u0161ljanja lahko omogo\u010dimo oskrbo s sezonskimi vrtninami skoraj \u010dez vse leto,” je dejala in dodala: “Oskrba z lastnimi vrtninami v Sloveniji je pod 40 odstotki, kar pomeni, da kupujemo veliko vrtnin, ki so kraj\u0161e ali dalj\u0161e \u010dasovno obdobje bile skladi\u0161\u010dene, s tem pa jim je padla tudi vsebnost snovi, ki so za zdravje \u010dloveka pomembne (vitamini, minerali …). Vsak gram lastno pridelanih vrtnin pa je s tega stali\u0161\u010da najbogatej\u0161i pridelek.”<\/p>\n
Na Kmetijskem in\u0161titutu Slovenije, medtem ko so se temperature ozra\u010dja konec marca precej zvi\u0161ale, zdaj pa ob de\u017eju upadle, svetujejo, da se s setvijo in presajanjem na prosto ne hiti. “Tla morajo biti dovolj ogreta. Prehitro presajanje v hladno zemljo ne pospe\u0161i zgodnosti pridelka, ravno nasprotno, ker se rastlina ve\u010d dni mu\u010di v hladni zemlji, je manj odporna na bolezni in lahko \u0161e hitreje propade,” so pojasnili za STA.<\/p>\n
“Razli\u010dne za\u0161\u010dite obi\u010dajno \u0161\u010ditijo zgolj nadzemni del rastlin, korenin pa ne, zato te v mrzli zemlji ne sprejemajo hranil, rastlina ne raste. Pod za\u0161\u010dito se lahko pri\u010dne nabirati vlaga in z njo tudi mnoge glivice. Kadar so tla dobro ogreta in rastline za\u0161\u010ditene s prekrivko, dobro utrjene sadike tistih vrst, ki jih sicer \u017ee lahko sadimo oz. sejemo v tem \u010dasu, ne bodo utrpele po\u0161kodb ob kraj\u0161ih no\u010dnih ohladitvah okoli ledi\u0161\u010da,” so navedli.<\/p>\n
In kaj lahko sejemo? Ko se vrhnja plast tal ogreje na pet stopinj Celzija, se na prosto po pojasnilih in\u0161tituta lahko seje koren\u010dek, mese\u010dna redkvica, grah, bob, solata, \u0161pina\u010da, peter\u0161ilj, pastinak, motovilec, \u010drni koren, podzemna koleraba (posevke pokrijemo z vlaknato folijo) in sadimo \u010debul\u010dek, \u0161alotko in \u010desen. Sredi aprila lahko na prosto sadimo zgodni krompir in sadike odpornej\u0161ih zelenjadnic: \u010debulo, glavnato solato, zgodnje zelje, kolerabico, zgodnjo cveta\u010do in brokoli, ohrovt, poletni por.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pomlad ni le \u010das, ko se prebudi narava, temve\u010d tudi vrti\u010dkarji, ki za\u010dnejo pripravljati prst za setev. S setvijo in presajanjem rastlin na prosto ni treba hiteti, saj morajo biti tla dovolj ogreta, opozarjajo na Kmetijskem in\u0161titutu Slovenije, kjer ocenjujejo, da je vrti\u010dkarstvo pri nas zelo raz\u0161irjeno, tako na pode\u017eelju kot v mestih.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":396890,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1091],"tags":[1595,5256,2722],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n