AVP predlaga zni\u017eanje dovoljene meje alkohola s sedanje meje 0,5 promila oziroma 0,24 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka na 0,2 promila oziroma 0,1 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Agencija predlaga tudi, da policija vse, ki jim bodo namerili ve\u010d kot 1,1 promila, pridr\u017ei in \u017ee njihovo udele\u017ebo v prometu obravnava kot kaznivo dejanje.<\/p>\n
Predlagajo pa tudi obvezno pridr\u017eanje vinjenih voznikov. “Pri stro\u017eji obravnavi bo marsikdo premislil, ali bo tvegal, da bodo zjutraj v slu\u017ebo sporo\u010dili, da ga danes ne bo, ker spi na policiji,” je orisal.<\/p>\n
Z ministrstvom za infrastrukturo se o vsebini sicer \u0161e dogovarjajo. So pa na ministrstvu za STA potrdili, da so “v pripravi tudi spremembe zakona o pravilih v cestnem prometu, ki naj bi vklju\u010dile tudi morebitne spremembe na podro\u010dju problematike vo\u017enje pod vplivom alkohola”.<\/p>\n
Vozniki, ki vozijo z dovoljeno koli\u010dino alkohola v krvi, pogosto povzro\u010dijo prometne nesre\u010de, je pojasnil Velov. Med 2011 in 2017 so ti vozniki povzro\u010dili kar 22 odstotkov prometnih nesre\u010d s smrtnim izidom. Vozniki z ve\u010d kot 1,1 promila alkohola v krvi pa povzro\u010dijo kar 59 odstotkov smrtnih prometnih nesre\u010d. Velov je poudaril, da \u017ee sedaj zakonodaja dolo\u010da, da je dovoljeno do 0,5 promila, razen \u010de voznik ka\u017ee znake zmanj\u0161ane pri\u0161tevnosti, kar pa je te\u017eko dokazati.<\/p>\n
Ve\u010d kot 10 odstotkov prebivalcev Slovenije ima te\u017eave z alkoholom, ka\u017eejo podatki Nacionalnega in\u0161tituta za javno zdravje. “\u017dal se to odra\u017ea tudi v prometu. Ne moremo si ve\u010d zatiskati o\u010di, do alkohola v prometu moramo postati netolerantni,” je dodal Velov.<\/p>\n
U\u010dinki akcij, ki vklju\u010dujejo pove\u010dan nadzor nad prometom, ka\u017eejo, da ljudje ob ve\u010djem nadzoru spremenijo ravnanje. To potrjujejo tudi izsledki akcije Hitrost. Dobre u\u010dinke imajo pa predvsem akcije, ki trajajo vsaj 14 dni.<\/p>\n
AVP se zavzema za ve\u010d pravi\u010dnega nadzora. “Nadzor mora biti na na\u010din, da ga bodo ljudje sprejeli kot potrebnega in po\u0161tenega. Kazen pa mora biti vzgojna,” je pojasnil Velov in dodal: “Cela Evropa gre v smer ve\u010d nadzora.” Vendar za to pri nas po njegovih besedah rabimo ve\u010d kadra, tehni\u010dna sredstva in zakonodajne spremembe, da bodo postopki kraj\u0161i.<\/p>\n
Te\u017eav z vo\u017enjo pod vplivom alkohola ni mogo\u010de re\u0161iti le s pove\u010danim nadzorom. Ravnanje udele\u017eencev v prometu oblikujejo preventivni akcije, lokalni projekti in projekti v \u0161olah. Ti projekti imajo dolgoro\u010dne in stabilne rezultate. “Ko bo v glavah ljudi narejen preskok, jaz vozim po omejitvah, ker je tako prav, ne bomo rabili ve\u010d nadzora oziroma ga bomo lahko zelo zmanj\u0161ali,” je pojasnil.<\/p>\n
Izpostavil je, da bi bilo mogo\u010de uporabljati alkoholno klju\u010davnico, vendar je ne. “Kot dru\u017eba moramo postati netolerantni do alkohola. V manj\u0161em kraju vsi vemo, kdo gre po slu\u017ebi na nekaj piv in pelje pijan domov. Vsi gledajo stran,” je ilustriral.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Agencija za varnost prometa (AVP) predlaga zni\u017eanje dovoljene meje alkohola za voznike s sedanjih 0,5 na 0,2 promila alkohola v krvi. Ministrstvu za infrastrukturo pa predlagajo tudi stro\u017ejo obravnavo voznikov, ki imajo v krvi ve\u010d kot 1,1 promila alkohola, je za STA povedal direktor AVP Igor Velov.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":380764,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[13489,1595,6420],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n