Darila narave na\u0161emu planetu so milijoni vrst, ki jih poznamo in ljubimo, in \u0161e \u0161tevilne druge, ki jih moramo \u0161ele odkriti. \u017dal so ljudje nepopravljivo poru\u0161ili ravnovesje narave, posledi\u010dno pa se svet soo\u010da z najhitrej\u0161o stopnjo izumiranja vrst, odkar smo pred ve\u010d kot 60 milijoni let izgubili dinozavre, na spletni strani dneva Zemlje opozarjajo pobudniki.<\/p>\n
Izgubljanje \u017eivalskih in rastlinskih vrst je posledica podnebnih sprememb, kr\u010denja gozdov, izgube habitatov, tihotapljenja in divjega lova, netrajnostnega kmetijstva, onesna\u017eevanja, pesticidov in \u0161tevilnih drugih dejavnikov. “\u010ce ne ukrepamo nemudoma, bo izumrtje morda najtrajnej\u0161a zapu\u0161\u010dina \u010dlove\u0161tva,” opozarjajo v mre\u017ei.<\/p>\n
Dobra novica je, da lahko stopnjo izginjanja \u0161e vedno upo\u010dasnimo, \u0161tevilne ogro\u017eene vrste pa lahko okrevajo. A delovati moramo skupaj in zgraditi globalno gibanje potro\u0161nikov, volivcev, izobra\u017eevalnih delavcev, verskih voditeljev in znanstvenikov, ki bodo zahtevali takoj\u0161nje ukrepanje, \u0161e izpostavljajo koordinatorji.<\/p>\n
Vsi, vladne in nevladne ustanove ter posamezniki, si lahko vsak dan lahko prizadevamo za trajnostno naravnan razvoj, zdravo okolje in bivanje ter za okoljsko in podnebno bolj prijazen planet, pa so v sporo\u010dilu za javnost zapisali na ministrstvu za okolje in prostor.<\/p>\n
“Imamo samo en planet, ki si ga delimo z raznovrstno rastlinsko in \u017eivalsko populacijo, katere je zaradi na\u0161ega ravnanja vedno manj. Vse oblike \u017eivljenja so enakovredne in neprecenljive! Spremenimo na\u0161e ravnanje, da na koncu ne ostanemo sami,” je pozval minister za okolje in prostor Simon Zajc.<\/p>\n
Zavod RS za varstvo narave je med drugim opozoril na metulje, saj dr\u017eavni monitoring izbranih vrst ka\u017ee na alarmantno stanje vrst, kot so barjanski okar\u010dek, stra\u0161ni\u010din in temni mravlji\u0161\u010dar ter gorski apolon. “Pri nekaterih od teh vrst je stanje kriti\u010dno ali se temu pribli\u017euje, kar pomeni, da jih v naslednjih 10 do 20 letih, \u010de se bodo trendi nadaljevali, sploh ne bomo ve\u010d imeli,” so posvarili.<\/p>\n
Ekipa projekta Life Artemis, ki jo sestavljajo Gozdarski in\u0161titut Slovenije, Zavod RS za varstvo narave, Zavod Symbiosis in Zavod za gozdove Slovenije, pa je spomnila, da lahko domorodne vrste ogro\u017eajo tudi tujerodne vrste – \u017eivali in rastline, ki smo jih k nam namerno ali nenamerno prinesli iz tujih krajev. “Ko boste letos izbirali rastline za vrtove, pomislite tudi na naravo. Ponudba v vrtnih centrih je dovolj pestra, da lahko kot odgovorni potro\u0161niki izberemo neinvazivne rastline,” so izpostavili.<\/p>\n
Narava je lahko brez ljudi, mi pa ne moremo brez nje, pa so zapisali v Svetovnem skladu za naravo (WWF). Nevladna organizacija je ob tej prilo\u017enosti na spletu pod sloganom Narava za ljudi zbrala primere dobre prakse svojih partnerjev in posameznikov po svetu. “Z zbiranjem uspe\u0161nih primerov sinergije med ljudmi in naravo delimo na\u010dine in korake do uspeha. Navdihniti in premakniti \u017eelimo vse ve\u010d ljudi, da bi tudi sami \u0161li po tej poti,” je dejala Kasandra-Zorica Ivani\u0107 iz WWF Adria.<\/p>\n
Letos so organizatorji dogodkov ob svetovnem dnevu Zemlje zaradi praznikov nekoliko pohiteli, ve\u010dina dogodkov se je tako odvila \u017ee v minulem tednu. Akademija distribucije Elektro Maribor je v sodelovanju z Domom starej\u0161ih Raki\u010dan, srednjo poklicno in tehni\u0161ko \u0161olo Murska Sobota ter osnovno \u0161olo III iz Murske Sobote v \u010detrtek pripravila medgeneracijski dan, Snaga pa je ves teden obele\u017eevala okoljski teden v razstavi\u0161\u010du Urban v sredi\u0161\u010du Maribora.<\/p>\n
Predsednik dr\u017eave Borut Pahor se je v soboto udele\u017eil otvoritve vhodnega portala v pragozd Rajhenavski Rog, kjer se je odvil tudi vzdr\u017eljivostni pohod po medvedovih stopinjah. V soboto se je odvilo tudi tradicionalno \u010di\u0161\u010denje Ljubljanice in njenega nabre\u017eja. Tudi sicer se v Sloveniji v \u010dasu med svetovnim dnevom voda in dnevom Zemlje tradicionalno odvijejo \u0161tevilne spomladanske \u010distilne akcije.<\/p>\n
Ideja za obele\u017eitev dneva, posve\u010denega okolju, se je sicer porodila ameri\u0161kemu senatorju iz Wisconsina Gaylordu Nelsonu, potem ko je videl posledice ogromnega razlitja nafte v kalifornijski Santa Barbari leta 1969. 22. aprila 1970 se je tako 20 milijonov Ameri\u010danov podalo na ulice, v parke in avditorije in zahtevalo varno okolje in trajnostno ravnanje z njim. Masovni protesti so pripeljali do ustanovitve ameri\u0161ke Agencije za varovanje okolja (EPA) in sprejetja zakona o \u010distem zraku, \u010disti vodi in ogro\u017eenih vrstah.<\/p>\n
Leta 1990 je bil dan Zemlje prvi\u010d globalen, mobiliziral je 200 milijonov ljudi v 141 dr\u017eavah in znova pripeljal okoljska vpra\u0161anja na globalno politi\u010dno agendo. Dandanes ga obele\u017eujemo po vsem svetu, po oceni Earth Day Network v skoraj 200 dr\u017eavah. Prihodnje leto bomo proslavili 50. obletnico prvega dneva Zemlje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Smo v obdobju najve\u010djega izumrtja vrst v zadnjih 60 milijonih let, hitro izgubljanje pa je posledica \u010dlove\u0161ke dejavnosti, so opozorili koordinatorji dneva, Earth Day Network.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":180103,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4736],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n