Leto\u0161nji dan svobode medijev so v Dru\u0161tvu novinarjev Slovenije (DNS) pospremili z videom, v katerem so besedo prepustili novinarkam in novinarjem STA, Ve\u010dera, Dnevnika, Dela, Mladine, Reporterja, Televizije Slovenija, Vala 202, Pop TV, Kanala A, 24ur.com in BK TV. Vsi izpri\u010dujejo pritiske, ki so jim izpostavljeni pri svojem delu.<\/p>\n
“Novinarje neprestano blatijo \u0161tevilni politiki, strankarski mediji vodijo medijske kampanje z namenom diskreditacije novinarjev, nanje se z vsemi sredstvi spravljajo \u017eupani, v dru\u017ebenih medijih pa se nizajo pozivi k nasilju, lin\u010du novinarjev, kar se je lani uresni\u010dilo v fizi\u010dnih obra\u010dunih s televizijskima ekipama,” so opozorili v DNS.<\/p>\n
Ob tem so poudarili, da se novinarske vsebine od vseh drugih dostopnih vsebin razlikujejo po uredni\u0161ki presoji, spo\u0161tovanju profesionalnih na\u010del, dolgoletnih izku\u0161njah in znanju njenih ustvarjalcev: “To je dodana vrednost, zaradi katere je novinarski poklic klju\u010den za nadzor in delovanje vsake uspe\u0161ne demokracije in je tudi razlog, zaradi katerega bi se morala celotna dru\u017eba zamisliti nad usodo novinarstva.”<\/p>\n
V DNS so tudi spomnili, da je v nedavnem primeru Mad\u017earske pri\u0161lo celo do poskusa \u010dezmejnih pritiskov na uredni\u0161ke odlo\u010ditve slovenskih medijev. Pred dobrim tednom dni pa je na pozornost javnosti naletelo sporo\u010dilo \u010dlanov odbora Zdru\u017eenja novinarjev in publicistov (ZNP) pri tedniku Reporter. V njem so SDS in njenemu predsedniku Janezu Jan\u0161i o\u010ditali politi\u010dne pritiske na tednik.<\/p>\n
Kot so zapisali v Reporterjevem odboru ZNP, se lahko vsak politik ali stranka odzoveta na poro\u010danje medija, \u010de menita, da dolo\u010dene vsebine ne ustrezajo resnici ali njihovim nazorom: “To je legitimno. Z vidika svobode tiska in novinarske neodvisnosti pa je povsem nesprejemljivo, \u010de sku\u0161ajo politiki in strankarske organizacije s svojimi javnimi pozivi kupcem poslovno \u0161koditi posameznemu \u010dasniku.”<\/p>\n
V upravnem odboru ZNP pa so ob dnevu svobode medijev v odgovorih na vpra\u0161anja STA opozorili na klju\u010dni pomen medijev in novinarjev za razvoj demokrati\u010dne in pluralne dru\u017ebe. “Medijske hi\u0161e in \u0161e posebej javni servisi morajo zagotoviti enakopravno in po\u0161teno predstavitev pere\u010dih in aktualnih tem zato, da se gledalci in bralci seznanijo z vsemi spektri dru\u017ebe,” so poudarili.<\/p>\n
Vsakr\u0161no medijsko navijanje za to ali drugo politi\u010dno opcijo po njihovih navedbah pomeni, da javnosti prepre\u010dimo seznanitev s posameznimi politikami in idejami ter ji tako onemogo\u010damo izbiro: “Pri nas pluralizem medijev imamo, nimamo pa vsaj pribli\u017ene uravnote\u017eenosti medijev. Tako bralci in gledalci ve\u010dinoma prejemajo enostranske informacije oz. informacije, ki so naklonjene zgolj enemu, levem polu politike.”<\/p>\n
V ZNP pa vidijo te\u017eavo tudi v tem, da javne medije \u0161e vedno v veliki meri tako ali druga\u010de oblikuje politika, zato bi bilo po njihovem mnenju nujno treba najti re\u0161itve, ki bi oslabile politi\u010dni vpliv na medije. “Re\u0161itve za to zagotovo obstajajo, le poiskati bi jih morali,” so zapisali in ob spomnili na odgovornost ministrstva za kulturo, da podpre neodvisne medije s kakovostnimi vsebinami.<\/p>\n
Na kulturnem ministrstvu so sicer ob dnevu svobode medijev v izjavi za STA ocenili, da se Slovenija \u017ee dalj \u010dasa soo\u010da s te\u017eavami pri doseganju dru\u017ebenega dogovora o tem, kak\u0161ni so nujni pogoji za ustrezen razvoj medijev, katere medijske projekte je treba podpirati z javnimi podpornimi shemami in na kak\u0161en na\u010din, ter katere so nujne pravice in omejitve pri izvajanju medijske dejavnosti.<\/p>\n
“V razmerah majhnega nacionalnega trga, na katerem potekajo intenzivni procesi koncentracije lastni\u0161tva in ga obenem zaznamuje vpetost v digitalno ekonomijo, ki jo obvladujejo globalni tehnolo\u0161ki velikani, so klju\u010dni problemi dolgoro\u010dna vzdr\u017enost poslovanja in mo\u017enosti za razvoj slovenskih medijev in novinarstva,” so opozorili.<\/p>\n
Poleg tega so na ministrstvu poudarili \u0161e potrebo po zagotovitvi mehanizmov za transparentnost medijskega lastni\u0161tva in prepre\u010devanje \u0161kodljivih vplivov koncentracije ter monopolizacije medijskih, ogla\u0161evalskih in elektronsko-komunikacijskih trgov.<\/p>\n
Mednarodni dan svobode medijev je generalna skup\u0161\u010dina Zdru\u017eenih narodov razglasila leta 1993. Dan je namenjen ovrednotenju medijske svobode po svetu in ozave\u0161\u010danju o pomenu neodvisnosti medijev ter tudi spominu na novinarje, ki so med opravljanjem dela izgubili \u017eivljenje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Dru\u0161tvu novinarjev Slovenije so ob dana\u0161njem mednarodnem dnevu svobode medijev pozvali politiko, medijske lastnike in tudi javnost k spo\u0161tovanju in za\u0161\u010diti novinarstva, ki se soo\u010da z nepreceden\u010dnimi razmerami in pritiski. Iz Zdru\u017eenja novinarjev in publicistov pa je pri\u0161el poziv k iskanju re\u0161itev, ki bi omejile pritisk politike na javne medije.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":391669,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[8581,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n