V februarja objavljeni zimski napovedi je sicer komisija predhodna pri\u010dakovanja glede krepitve slovenskega gospodarstva poslab\u0161ala za 0,2 odstotne to\u010dke.<\/p>\n
V Bruslju ugotavljajo, da se rast slovenskega gospodarstva glede na 4,9-odstotno pove\u010danje BDP v 2017 in 4,5-odstotno krepitev gospodarske dejavnosti v 2018 nekoliko ohlaja, kar je predvsem posledica \u0161ibkej\u0161ega zunanjega povpra\u0161evanja v lu\u010di ni\u017eje dinamike rasti v najpomembnej\u0161ih zunanjetrgovinskih partnericah.<\/p>\n
Ob umiritvi stopenj rasti izvoza s 7,2 odstotka v 2018 na raven okoli 5,5 odstotka v 2019 in 2020 in hitrej\u0161i rasti uvoza naj bi bil prispevek zunanje trgovine h gospodarski rasti \u017ee letos malenkost negativen, prihodnje leto pa naj bi se ta negativni u\u010dinek \u0161e okrepil.<\/p>\n
Najve\u010djo spodbudo rasti bodo tako po oceni komisije letos in v 2020 dajali doma\u010di dejavniki. Zasebno potro\u0161njo bosta spodbujala nadaljnja rast zaposlenosti in dvig pla\u010d, poleg tega pa tudi ugodni posojilni pogoji bank. Po 2,2-odstotni rasti zasebne potro\u0161nje v 2018 naj bi se dinamika rasti letos okrepila na 2,5 odstotka, v 2020 pa na 3,2 odstotka.<\/p>\n
Rast investicij naj bi se po skoraj 11-odstotni rasti v 2017 in 2018 nekoliko umirila, a ostala letos in prihodnje leto na ravni okoli 7,5 odstotka. Poleg investicij podjetij v novo opremo in \u0161iritev proizvodnje naj bi rast investicij spodbujala tudi obujena gradnja stanovanj in javne investicije, okrepljene s pospe\u0161enim \u010drpanjem sredstev EU ob prehodu v poznej\u0161o fazo izvajanja ve\u010dletnega prora\u010duna unije.<\/p>\n
Rast javne porabe naj bi letos z 2,5 odstotka ostala pribli\u017eno na ravni iz 2018, v 2020 pa naj bi se umirila na 2,2 odstotka, napoveduje komisija.<\/p>\n
Tveganja za napoved rasti so predvsem v morebitnem dodatnem poslab\u0161anju v zunanjem okolju, saj bi ve\u010dje zmanj\u0161anje naro\u010dil za izvozni sektor negativno vplivalo tudi na investicijske na\u010drte podjetij. Po drugi strani pa bi \u0161e ve\u010djo spodbudo rasti od pri\u010dakovane lahko dali potro\u0161niki.<\/p>\n
V vsakem primeru pa bo rast v Sloveniji ostala bistveno vi\u0161ja od povpre\u010dja evrskega obmo\u010dja in celotne EU ter ena vi\u0161jih v povezavi. Komisija namre\u010d v spomladanski napovedi za obmo\u010dje evra po novem letos pri\u010dakuje 1,2-odstotno rast, kar je 0,1 odstotne to\u010dke manj od zimske napovedi, napoved rasti za celotno EU pa je zni\u017eala za 0,2 odstotne to\u010dke na 1,4 odstotka. V 2020 naj bi BDP v evrskem obmo\u010dju zrasel za 1,5 odstotka, v EU pa za 1,6 odstotka.<\/p>\n
Na slovenskem trgu dela se bo po pri\u010dakovanjih Bruslja nadaljevala rast zaposlenosti, \u010deprav se bo njena dinamika s treh odstotkov v 2018 umirila na okoli dva odstotka v 2020, stopnja anketne brezposelnosti pa naj bi s 5,1 odstotka lani upadla na 4,6 odstotka v 2020, kar je ni\u017eje od dolgoletnega povpre\u010dja. Te\u017eave s pomanjkanjem kvalificirane delovne sile bo Slovenija po ocenah komisije vsaj delno re\u0161evala z uvozom tujim delavcev in aktivacijo do zdaj delovno neaktivnih.<\/p>\n
Polo\u017eaj na trgu dela naj bi letos dinamiko rasti pla\u010d okrepil s \u0161tirih odstotkov v 2018 na 4,8 odstotka, v 2020 pa naj bi se rast umirila na 3,7 odstotka. Stro\u0161ki dela na enoto naj bi medtem po 2,5 odstotka v 2018 letos narasli za 3,9 odstotka, v 2020 pa \u0161e za 3,1 odstotka. To naj bi nekoliko zmanj\u0161alo cenovno konkuren\u010dnost slovenskih izvoznikov, a bodo ti po oceni komisije \u0161e vedno uspeli vsaj v delu okrepiti svoje tr\u017ene dele\u017ee.<\/p>\n
Inflacija naj bi se po napovedih komisije gibala okoli dveh odstotkov, kjer je tudi srednjero\u010dni cilj Evropske centralne banke.<\/p>\n
Komisija je podala \u0161e oceno javnofinan\u010dnih gibanj v Sloveniji. Javnofinan\u010dni prese\u017eek naj bi po 0,7 odstotka BDP v 2018 tak\u0161no raven dosegel tudi letos, v 2020 pa naj bi dosegel 0,9 odstotka BDP. To je za 0,1 odstotne to\u010dke manj od pri\u010dakovanj Slovenije v odloku o okviru za pripravo prora\u010dunov sektorja dr\u017eava 2020-2022.<\/p>\n
Po drugi strani pa naj bi se strukturno gledano, torej ob izlo\u010ditvi u\u010dinka krepke gospodarske rasti, polo\u017eaj slovenskih javnih financ letos glede na 2018 malenkost poslab\u0161al. Strukturni primanjkljaj naj bi tako ob pove\u010dani teko\u010di porabi zaradi rasti stro\u0161kov dela v javnem sektorju in sprostitve nekaterih drugih var\u010devalnih ukrepov narasel z 0,7 na 0,8 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se zmanj\u0161al na 0,3 odstotka.<\/p>\n
Najve\u010dje tveganje za javne finance bo po oceni komisije izhajalo iz pritiskov na rast pla\u010d javnih uslu\u017ebencev in socialnih transferjev ter morebitnih izrednih odhodkov zaradi za dr\u017eavo neugodnih odlo\u010ditev sodi\u0161\u010d. Po drugi strani bi kupnini od prodaje Abanke in od preostanka dr\u017eavnega dele\u017ea v NLB vplivali ugodno.<\/p>\n
Javni dolg naj bi se do 2020 z okoli 70 odstotkov BDP v 2018 zni\u017eal na 61,7 odstotka BDP V 2020 in tako skoraj dosegel zgornjo dovoljeno mejo iz pakta o stabilnosti in rasti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Evropska komisija je v danes objavljeni spomladanski gospodarski napovedi ohranila pri\u010dakovano rast slovenskega BDP za letos pri 3,1 odstotka in za 2020 pri 2,8 odstotka. Komisija ob tem za letos napoveduje dodatno manj\u0161e poslab\u0161anje strukturnega polo\u017eaja javnih financ, v 2020 pa naj bi se ta izbolj\u0161al.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":188674,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4545,7124,1595],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n