Pla\u017ee ob Jadranskem morju so z razvojem industrije in turizma vse bolj obremenjene, kar se pozna tudi na kopi\u010denju odpadkov. Kot izpostavljajo na \u010drnogorskem in\u0161titutu za morsko biologijo, ki deluje v sklopu tamkaj\u0161nje univerze, velika koncentracija odpadkov vse bolj ogro\u017ea morski ekosistem, biotsko raznolikost in obalni pas. Ob odpadkih so pla\u017ee podvr\u017eene \u0161e naravni in umetni eroziji.<\/p>\n
V okviru strategije za jadransko-jonsko makroregijo (EUSAIR), katere del je tudi Slovenija, se je \u010crna gora lani z Italijo in Albanijo lotila projekta, s katerim \u017eelijo dr\u017eave omejiti negativne posledice turisti\u010dnega razcveta. Kot je pojasnila vodja projekta v \u010crni gori Milica Mandi\u0107, \u010crnogorci projekt izvajajo na treh pla\u017eah, in sicer v Budvi, Novem Hercegu in Ulcinju. Na izbranih lokacijah so v minulem letu v povpre\u010dju pobrali okoli 60 kilogramov smeti, med katerimi je najve\u010d plastike.<\/p>\n
Kot je pojasnila Mandi\u0107eva, rezultate bele\u017eijo po trimese\u010djih, pri \u010demer se izogibajo poletni sezoni, ko so pla\u017ee ve\u010dkrat na dan o\u010di\u0161\u010dene. Te\u017eave imajo predvsem s plastenkami, ki jih na pla\u017eah pu\u0161\u010dajo obiskovalci, velike preglavice pa jim povzro\u010dajo tudi kadilci. Cigaretni ogorki so namre\u010d med desetimi najpogostej\u0161imi odpadki, ki jih pobirajo na pla\u017eah.<\/p>\n
“Obiskovalci na\u0161e pla\u017ee uporabljajo za en velik pepelnik in to je treba sankcionirati,” je bila jasna vodja projekta, ki je med cilji projekta izpostavila predvsem pritisk na politi\u010dne odlo\u010devalce. Prizadevajo si namre\u010d za spremembe zakonodaje, s katerimi bi uzakonili globe za tak\u0161ne prekr\u0161karje.<\/p>\n
Dr\u017eave \u017eelijo v projekt vklju\u010diti tudi koncept kro\u017enega gospodarstva in omejiti erozijo obale. To bi po besedah Mandi\u0107eve naredili z barikadami iz lesa, tudi tistega, ki ga poberejo na pla\u017eah. V \u010crni gori so ga na treh pla\u017eah nabrali za okoli 40 kilogramov. Tri dr\u017eave, ki sodelujejo v projektu, so po besedah Mandi\u0107eve zanj pridobile okoli 600.000 evropskih sredstev, od tega je najmanj\u0161i \u010crni gori pripadlo okoli 120.000 evrov.<\/p>\n
Poleg instituta v \u010crni gori pri projektu sodeluje \u0161e tamkaj\u0161nje javno podjetje za upravljanje z morsko obalo, po dva partnerja pa sodelujeta tudi v Albaniji in Italiji. Dveletni projekt se bo zaklju\u010dil aprila prihodnje leto.<\/p>\n
Strategija EUSAIR vklju\u010duje Slovenijo, Italijo, Hrva\u0161ko, Gr\u010dijo kot \u010dlanice EU ter BiH, \u010crno goro, Srbijo in Albanijo kot dr\u017eave kandidatke oz. potencialne kandidatke. Na forumu prihodnje leto, ki ga bo gostila Srbija, bo \u010dlanic najverjetneje devet, saj se bo strategiji pridru\u017eila \u0161e Severna Makedonija.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
In\u0161titut za morsko biologijo v Budvi \u017eeli s pomo\u010djo projekta, ki ga izvaja v okviru evropske strategije za jadransko-jonsko makroregijo, politiko spodbuditi k spremembi okoljske zakonodaje, s \u010dimer bi med drugim oglobili onesna\u017eevalce tamkaj\u0161njih pla\u017e. Probleme jim povzro\u010da predvsem plastika, med najpogostej\u0161imi odpadki pa so tudi cigaretni ogorki.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":398227,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2110,12795],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n