Poleg tega, da so bili leto\u0161nji ledeni mo\u017eje precej hladni, so bili tudi precej vetrovni. “Na splo\u0161no smo imeli v obdobju od 12. do 15. maja razmere, zna\u010dilne za za\u010detek aprila,” pravi klimatolog. Dodaja, da so bili lanski ledeni mo\u017eje (kot je v ljudskem izro\u010dilu poimenovano obdobje od 12. do 14. maja, ko godujejo sveti Pankracij, Servacij in Bonifacij) za ve\u010d kot pet stopinj toplej\u0161i kot letos.<\/p>\n
Leta 1978, ko smo bele\u017eili \u0161e bolj hladne ledene mo\u017ee, je po besedah Verta\u010dnika marsikje po ni\u017einah sne\u017eilo, v nekoliko vi\u0161jih predelih, recimo Logatcu, pa je zapadlo do 20 centimetrov snega. Letos snega v ni\u017einah ni bilo, so bile pa koli\u010dine snega tam, kjer je zapadel – to je na vi\u0161ini med 800 in 2000 metri – nenavadno visoke za sredino maja, opozarja.<\/p>\n
“Nasploh je bila prva polovica leto\u0161njega maja zelo hladna. Bila je za \u0161tiri stopinje hladnej\u0161a kot obi\u010dajno. \u0160lo je tudi za najhladnej\u0161o prvo polovico maja po letu 1991,” dodaja klimatolog.<\/p>\n
Glede na to, da trenutno bele\u017eimo dalj\u0161e obdobje hladnega vremena, po besedah Verta\u010dnika ne moremo sklepati, da bo sledilo toplo poletje. “V 70. letih prej\u0161njega stoletja so bili na primer ledeni mo\u017eje pogosto hladni, a so bila nato hladna tudi poletja. Tudi leta 2014 smo v tem obdobju bele\u017eili precej hladno vreme, a je bilo nato tudi poletje precej de\u017eevno. Na drugi strani smo imeli leta 2003 zelo vro\u010de poletje, ledeni mo\u017eje pa so bili hladni,” pravi Verta\u010dnik ter ob tem opozarja, da nekega pravila ni.<\/p>\n
V prihodnjih dveh dneh lahko sicer pri\u010dakujemo lep\u0161e vreme in zvi\u0161anje temperatur, ki se bodo pribli\u017eale temperaturam, obi\u010dajnih za to obdobje, a si kak\u0161nega dalj\u0161ega suhega in toplega obdobja tudi v prihodnjih desetih dneh ne moremo obetati: “\u0160e vedno bomo pod vplivom hladnega zraka v vi\u0161inah, zato bodo pogoste padavine.”<\/p>\n
Za same ledene mo\u017ee sicer po navedbah Verta\u010dnika ne moremo govoriti, da je vreme v tem \u010dasu vedno hladno. “V tem obdobju je lahko namre\u010d tudi izredno toplo, pa potem sledi nenadna ohladitev. Leta 1969 so bili denimo ledeni mo\u017eje zelo topli, \u010dez nekaj dni pa je ponekod po ni\u017einah zapadel sneg. Prav tako ledeni mo\u017eje v povpre\u010dju po padavinah in temperaturah prav ni\u010d ne od odstopajo od dni pred ali po njih,” je dejal.<\/p>\n
Na vpra\u0161anje, zakaj je potemtakem to obdobje dobilo ime ledeni mo\u017eje, Verta\u010dnik odgovarja, da za to obstajata dve razlagi. Prva je, da so za ta \u010das zna\u010dilne mo\u010dnej\u0161e ohladitve s pojavom slane, druga, bolj verjetna, pa je po njegovem ta, da gre za zadnje spomladanske dni, ko \u0161e obstaja ve\u010dja nevarnost slane oziroma pozebe v ni\u017einah.<\/p>\n
Opozarja \u0161e, da so v\u010dasih ledeni mo\u017eje nastopili 10 dni pozneje kot danes: “V 16. stoletju je namre\u010d pri\u0161lo do reforme koledarja, ko je julijanski koledar zamenjal gregorijanski koledar. S tem so bili ledeni mo\u017eje premaknjeni za 10 dni nazaj in bi po dana\u0161njem koledarju padli v \u010das od 22. do 24. maja.”<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Leto\u0161nji ledeni mo\u017eje so postregli s precej hladnim vremenom, kakr\u0161nega v Sloveniji nismo zabele\u017eili \u017ee od leta 1978. V povpre\u010dju so bile temperature za sedem stopinj ni\u017eje, kot je obi\u010dajno za ta letni \u010das, je za STA povedal klimatolog Gregor Verta\u010dnik. Iz dalj\u0161ega obdobja hladnega vremena sicer ne moremo sklepati, da bo poletje toplo, opozarja.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":398727,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1595,4505,2149,11607,7531],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n