S sistemi vodenja in nadzora prometa oz. tako imenovanimi inteligentnimi transportnimi sistemi (ITS) je v Sloveniji trenutno pokritih 21 odstotkov avtocest in hitrih cest, so pojasnili na Darsu. Sestavni deli teh sistemov so med drugim grafi\u010dni prikazovalniki prometno-informativne signalizacije, kamere, vremenske postaje in detektorji prometa, na Darsu pa njihov dele\u017e vseskozi pove\u010dujejo.<\/p>\n
V okviru projekta postavitve novih portalov nad avtocestami in priklju\u010dki je tako v za\u010detku leto\u0161nje pomladi stekla postavitev \u0161tirinajstih novih portalov, \u0161estih polportalov na posameznih avtocestnih priklju\u010dkih, dva obstoje\u010da portala pa bodo dogradili. Postavljajo jih med Lukovico pri Dom\u017ealah na \u0161tajerski avtocesti ter Diva\u010do na primorski avtocesti, na ljubljanskem obro\u010du in dolenjskem vpadnim krakom nanj, med Grosupljem in Ljubljano.<\/p>\n
S portali opremljajo tudi obmo\u010dja posameznih nekdanjih \u010delnih cestninskih postaj, za zdaj sta to Torovo na gorenjski in Log na primorski avtocesti, kjer sta zdaj tako imenovani nadzorni to\u010dki. V sklopu preureditve cestninskih postaj so postavili tudi nove elektronske portale na tem obmo\u010dju avtoceste, po trije iz smeri Vrhnike proti Logu in iz smeri Brezovice proti Logu, enako pri Torovem, trije iz smeri Vodic proti Torovemu in trije iz smeri Brnika proti Torovemu.<\/p>\n
Z novimi portali nameravajo v okviru preureditve \u010delnih cestninskih postaj urediti \u0161e Kompolje na \u0161tajerski avtocesti ter Dob na dolenjski avtocesti, kjer bosta tudi nadzorni to\u010dki prometa. Podobno bodo storili \u0161e na Pesnici na \u0161tajerski avtocesti ter postaji Prepolje na podravski, kjer bosta tudi nadzorni to\u010dki. Skupno jih bo torej \u0161est.<\/p>\n
Predsednik uprave Darsa Toma\u017e Vidic je ta teden na okrogli mizi o razvoju infrastrukture, ki je potekala v okviru dnevov medgeneracijskega so\u017eitja, izpostavil, da so slovenske ceste preobremenjene, ker niso bile na\u010drtovane za tolik\u0161ne koli\u010dine prometa, kot smo jim pri\u010da v zadnjih letih. “Dejstvo je, da so vse prometne napovedi, na podlagi katerih so se projektirale in gradile ceste, temeljile na mo\u010dno podcenjeni rasti prometa,” je dejal. Slovenija je v tem delu postala najbolj tranzitna dr\u017eava, celo bolj tranzitna kot Avstrija, je \u0161e dodal.<\/p>\n
Vidic je napovedal, da bodo v Darsu v prihodnje uvajali tudi druge projekte, eden tak\u0161nih bo sistem upravljanja s hitrostjo. Cilj projekta bo po besedah prvega mo\u017ea Darsa zagotoviti ve\u010djo preto\u010dnost in prepustnost cest, kar pa je mogo\u010de dose\u010di z ni\u017ejo hitrostjo. Za vzpostavitev tega bo zato potrebno sekcijsko merjenje hitrosti, kar pa pri uporabnikih ni ravno popularno, je dodal Vidic.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenske avtoceste imajo vsako leto v povpre\u010dju pet odstotkov ve\u010d uporabnikov, s prometnimi obremenitvami pa nara\u0161\u010dajo tudi zastoji. Na Darsu jih \u017eelijo omejiti s sistemi vodenja in nadzora prometa, ki zbirajo prometne in vremenske podatke, o njih pa v dejanskem \u010dasu informirajo voznike. V na\u010drtih je tudi sistem upravljanja s hitrostjo.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":398857,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4942,4432,1595,8467],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n