V raziskavi je sodelovalo 8316 u\u010dencev iz 269 osnovnih \u0161ol, od tega 4293 u\u010dencev \u0161estih razredov in 3798 u\u010dencev osmih razredov. Na zavodu so pri tem predvsem raziskovali, kje u\u010denci po lastnih navedbah do\u017eivljajo najve\u010dji stres, koliko so izpostavljeni stresnim dogodkom ter kak\u0161ne so razlike med tistimi, ki menijo, da so pod stresom, in tistimi, ki menijo, da niso.<\/p>\n
Po besedah Tanje Rupnik Vec z zavoda za \u0161olstvo rezultati ka\u017eejo, da u\u010denci v povpre\u010dju \u0161olo do\u017eivljajo manj stresno, kot bi pri\u010dakovali. Na lestvici od 15 do 75 je namre\u010d njihovo do\u017eivljanje stresa v povpre\u010dju doseglo 37,5 to\u010dke, pri \u010demer je bila srednja stopnja stresa dolo\u010dena pri 45 to\u010dkah. “S tem nam u\u010denci sporo\u010dajo, da vse, kar je potencialno obremenjujo\u010de za nas, zanje ni tako veliko breme,” je dejala. Ocena stresa se sicer s starostjo pove\u010duje, kar pomeni, da u\u010denci osmih razredov v \u0161oli \u010dutijo ve\u010dji stres od tistih iz \u0161estih razredov.<\/p>\n
Najve\u010dji vir stresa po raziskavi za u\u010dence predstavljata ocenjevanje in veliko \u0161tevilo predmetov na dan, medtem ko odnosi s so\u0161olci in u\u010ditelji, pri\u010dakovanja star\u0161ev ter dejavnosti izven \u0161ole za u\u010dence ne predstavljajo pomembnega vira stresa, ka\u017ee raziskava.<\/p>\n
Po besedah Branka Slivarja z zavoda z \u0161olstvo so u\u010denci ocenili, da so stresu oziroma negativnim dogodkom najpogosteje izpostavljeni med poukom, kar meni okoli polovica u\u010dencev. Pri odnosih s so\u0161olci in u\u010ditelji ter pri u\u010denju pa stresu niso prav pogosto izpostavljeni. Raziskava sicer tudi v tem delu ka\u017ee, da so dogodki, ki za u\u010dence pomenijo breme, bolj pogosti v osmem kot v \u0161estem razredu.<\/p>\n
V raziskavi so tudi preverjali, kako sam stres vpliva na u\u010dence. Ugotovili so, da u\u010denci znakov stresa v povpre\u010dju ne do\u017eivljajo prav pogosto, izjema so utrujenost, nezmo\u017enost koncentracije ter ob\u010dutki napetosti, ki jih dve tretjini u\u010dencev do\u017eivlja precej ali zelo pogosto, je navedeno v rezultatih raziskave. Fantje se na stres odzivajo predvsem z nekaterimi negativnimi vedenjskimi znaki, deklice pa v obliki negotovosti, napetosti in s pomakanjem apetita, je \u0161e pokazala raziskava.<\/p>\n
Raziskavo je zavod zasnoval v dogovoru in sodelovanju z ministrstvom za izobra\u017eevanje, znanost in \u0161port. Kot je na dana\u0161nji novinarski konferenci povedal minister Jernej Pikalo, bodo njeni izsledki pomembna informacija pri prihodnjem na\u010drtovanju \u0161olskih politik, predvsem pri pripravi nove bele knjige kot klju\u010dnega strate\u0161kega dokumenta na tem podro\u010dju. Priprava slednjega na ministrstvu namre\u010d ravno poteka.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V slovenski osnovni \u0161oli je stres prisoten, kljub temu pa \u0161ola za u\u010dence ni preve\u010d stresna, je pokazala raziskava, ki jo je med slovenskimi \u0161esto\u0161olci in osmo\u0161olci opravil Zavod RS za \u0161olstvo. Stres po ugotovitvah iz raziskave, ki so jo danes predstavili na novinarski konferenci, sicer nara\u0161\u010da s starostjo.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":293966,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1595,4900,11820,2550],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n