Javnomnenjske raziskave in volilne napovedi, objavljene v tednih in dnevih pred evropskimi volitvami, so namre\u010d v nekaterih delih precej odstopale od izida nedeljskih volitev osmih poslancev iz Slovenije v Evropski parlament. Nekatere so sicer pravilno napovedale razmerje sil in tudi vrstni red strank na vrhu, pri drugih pa je bila tudi napoved vrstnega reda zgre\u0161ena.<\/p>\n
Izra\u010dunu mandatov za posamezno stranko so se agencije, ki izvajajo merjenje javnega mnenja, sicer ve\u010dinoma izognile, zapletlo pa se je predvsem pri napovedi volilnega uspeha strank, ki so bile na robu praga za vstop v Evropski parlament.<\/p>\n
Ve\u010dina je denimo napovedala precej bolj\u0161i uspeh stranki Levica, ki bi po teh napovedih dobila evropskega poslanca, pa tudi SNS, ki so ji nekatere raziskave kazale celo 11-odstotno podporo, njen izkupi\u010dek na volitvah pa so bili \u0161tirje odstotki glasov. Druge stranke pa so raziskave precenile, denimo LM\u0160, ki so ji ve\u010dinoma napovedovale drugo mesto in nekatere celo okrog 20-odstotno podporo.<\/p>\n
Vse to sodelavca Centra za raziskovanje javnega mnenja in mno\u017ei\u010dnih komunikacij in profesorja na fakulteti za dru\u017ebene vede Sama Uhana ne presene\u010da. Izid evropskih volitev je namre\u010d spri\u010do njihove specifi\u010dnosti tako reko\u010d nemogo\u010de napovedati, je opozoril za STA. Tudi zato pri objavljenih raziskavah ni \u0161lo toliko za prave meritve, pa\u010d pa bolj oceno razmerij.<\/p>\n
Po njegovih besedah je treba namre\u010d upo\u0161tevati, da je Slovenija ena sama volilna enota, da je treba razdelitev mandatov prera\u010dunavati s koli\u010dniki ter upo\u0161tevati preferen\u010dne glasove, kar pa je prakti\u010dno nemogo\u010de. Te\u017eave povzro\u010da tudi volilna udele\u017eba, ki je v Sloveniji zelo nizka, je spomnil Uhan. Napovedana razmerja ne dr\u017eijo in se ne prenesejo na volilni izid, tudi zato, ker lahko en del populacije na volilni dan ostane doma, je dodal.<\/p>\n
Ker se na evropskih volitvah razdeli zgolj osem kart oziroma mandatov v Evropskem parlamentu, pa lahko izrazito majhno \u0161tevilo glasov spremeni celotno sliko volilnega izida, je \u0161e pojasnil Uhan. Po njegovih besedah gre za premalo mandatov, da bi lahko bili zelo natan\u010dni. Poleg tega je na dan volitev pri\u0161lo tudi do nekaj takti\u010dnega glasovanja, saj so se glasovi koncentrirali pri dveh strankah, torej SDS in SD.<\/p>\n
Da bi volilne napovedi dr\u017eale, bi se moralo torej na volilni dan “vse iziti”: biti bi morala natanko tak\u0161na udele\u017eba, kot je napovedana, na voli\u0161\u010da bi morali priti vsi anketiranci, ki so to napovedali, je \u0161e pojasnil Uhan.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Trditev, da so edina prava ankete volitve, ki so jo pred evropskimi volitvami izrekali \u0161tevilni politi\u010dni akterji, se je vsaj tokrat izkazala za resni\u010dno. Volilne napovedi so namre\u010d v nekaterih delih precej odstopale od dejanskega izida volitev, kar pa po besedah Sama Uhana s FDV spri\u010do specifi\u010dnosti evropskih volitev ni ni\u010d presenetljivega.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":371214,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5088,13012,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n