Kot je na dana\u0161nji novinarski konferenci navedla klini\u010dna psihologinja Ginekolo\u0161ke klinike Univerzitetnega klini\u010dnega centra (UKC) Ljubljana Vislava Velikonja Globevnik, je po raziskavah v Sloveniji depresivna in anksiozna okoli petina nose\u010dnic, okoli 30 odstotkov \u017eensk v nose\u010dnosti u\u017eiva alkohol, \u0161tiri odstotke \u017eensk je v \u010dasu nose\u010dnosti \u017ertev nasilja, nekaj nose\u010dnic pa je odvisnih od prepovedanih drog.<\/p>\n
Ta stanja se pogosto prepletajo in skupno predstavljajo okoli 15 odstotkov vseh nose\u010dnic v Sloveniji, ki izpolnjujejo klini\u010dne kriterije za vsaj eno od na\u0161tetih motenj, ki bi morale biti ustrezno obravnavane. Te motnje se obenem prena\u0161ajo iz roda v rod, je opozorila Velikonja Globevnikova. Pri teh nose\u010dnicah je pove\u010dano tveganje za slabe izide nose\u010dnosti, kot so prezgodnji porod, zastoj plodove rasti, smrt ploda ali novorojen\u010dka in celo smrt nose\u010dnice ali matere.<\/p>\n
Odkrivanje mater in nose\u010dnic, ki do\u017eivljajo nasilje, so depresivne in anksiozne ali jemljejo prepovedane snovi, je \u0161e vedno velik izziv, saj se na videz ne razlikujejo od ostalih, svoje stiske in te\u017eave skrivajo ter o njih pogosto niso pripravljene spregovoriti. Strokovnjaki zato v \u017eelji izbolj\u0161anja obporodnega varstva in izbolj\u0161anja psihi\u010dnega zdravja nose\u010dnic uvajajo sodoben multimodalen na\u010din presejanja.<\/p>\n
V sklopu projekta PODN, ki je akronim za prepoznavanje odvisnosti, du\u0161evnih motenj in nasilja v nose\u010dnosti, so v prvem letu projekta, leta 2017, pripravili priro\u010dnik za zdravstvene delavce, v lanskem in leto\u0161njem letu pa izobra\u017eevalne delavnice za ginekolo\u0161ke time po celi Sloveniji.<\/p>\n
Projekt je po navedbah Velikonja Globevnikove spodbudil podatek, da je vodilni razlog maternalne smrti pri nas samomor, a to je po besedah predsednika Zdru\u017eenja za perinatalno medicino ter predstojnika klini\u010dnega oddelka za perinatologijo na UKC Ljubljana Gorazda Kav\u0161ka “v resnici samo vrh ledene gore”. K prepoznavanju ranljivih \u017eensk so \u017eeleli pristopiti bolj sistemsko.<\/p>\n
“S presejalnim programom ne postavljamo diagnoz, ampak le odkrivamo \u017eenske s pove\u010danim tveganjem za neko te\u017eavo. Samo presejanje je postavljeno v vsak trimester nose\u010dnosti ter na prvi pregled po porodu,” je pojasnila Marijana Vidmar \u0160imic s klini\u010dnega oddelka za perinatologijo. Spra\u0161ujejo jih denimo o kajenju, saj \u017ee ena sama cigareta negativno vpliva na plod, ter u\u017eivanju alkohola, ki med drugim zavira nastajanje mleka.<\/p>\n
Slovenija se po pojasnilih ginekologinje s klini\u010dnega oddelka za perinatologijo Tanje Premru Sr\u0161en uvr\u0161\u010da “v precej nasilne de\u017eele”, saj raziskava, ki so jo naredili na 1000 nose\u010dnicah, ka\u017ee, da je vsaka druga Slovenka od rojstva do poroda do\u017eivela neko vrsto nasilja. Nasilje medtem do\u017eivlja vsaka 25. nose\u010dnica.<\/p>\n
Znaki poporodne depresije, ki se ve\u010dinoma pojavi med drugim in tretjim mesecem po porodu, niso tako izraziti oz. so prikriti, zato je pomembno, da je okolica pozorna na najmanj\u0161e spremembe ter da \u017eenska v stiski poi\u0161\u010de ustrezno pomo\u010d. Na psihiatra se lahko obrne kadarkoli, tudi brez napotnice.<\/p>\n
Poleg kakovostnega partnerskega odnosa, kot prepre\u010devalnega dejavnika du\u0161evnih motenj, na psihofizi\u010dno zdravje nose\u010dnice mo\u010dno vplivajo tudi medosebni odnosi, \u0161e posebej na delovnem mestu, je \u0161e opozorila Premru Sr\u0161enova.<\/p>\n
Projekt PODN izvajajo z Zdru\u017eenjem za perinatalno medicino pri Slovenskem zdravni\u0161kem dru\u0161tvu, klini\u010dnim oddelkom za perinatologijo Ginekolo\u0161ke klinike v Ljubljani ter Slovenskim dru\u0161tvom za psihosomatiko v ginekologiji in porodni\u0161tvu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Nose\u010dnost, rojstvo otroka in za\u010detek star\u0161evstva so velike \u017eivljenjske prelomnice, ki za \u017eensko in mo\u0161kega ter otroka in o\u017ejo okolico predstavljajo izzive, ki vplivajo na du\u0161evno zdravje in po\u010dutje. V nose\u010dnosti in po rojstvu otroka je pogosta depresija, ki slabo vpliva na zdravje nose\u010dnice in ploda, zato je pomembno, da bi jo \u010dim prej prepoznali.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[2194,13834,3041],"source":[1410,1335,1334],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n