V Normandiji bodo tudi letos pripravili razli\u010dne slovesnosti, ki se jih bo udele\u017eil tudi predsednik ZDA Donald Trump. Ne bo pa ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki za razliko od leta 2004 in 2014 ni dobil povabila, vzrok pa je ohladitev odnosov med Zahodom in Rusijo po ruski priklju\u010ditvi polotoka Krim pred dobrimi petimi leti.<\/p>\n
Slovesnosti ob leto\u0161nji 75. obletnici zavezni\u0161kega izkrcanja se bodo sicer za\u010dele v sredo zjutraj na jugu Anglije, kjer poleg britanske kraljice Elizabete II. pri\u010dakujejo nem\u0161ko kanclerko Angelo Merkel, francoskega predsednika Emmanuela Macrona, kanadskega premierja Justina Trudeauja in Trumpa. Nadaljevale se bodo naslednji dan v Franciji na normandijski obali.<\/p>\n
Zavezni\u0161ko izkrcanje v Normandiji, ki je pomenilo za\u010detek konca druge svetovne vojne, se je za\u010delo v no\u010di na 6. junij pred 75 leti. Dogodek se je v zgodovino vpisal kot dan D. Na obale Normandije je za\u010delo juri\u0161ati ve\u010d kot 200.000 ameri\u0161kih, britanskih, francoskih, kanadskih in ostalih zavezni\u0161kih vojakov.<\/p>\n
Nekaj dni kasneje je Normandijo preplavilo \u017ee skoraj milijon zavezni\u0161kih vojakov, ki so imeli pred seboj le en cilj: Berlin. Nem\u010dija, v precepu med tedanjo Sovjetsko zvezo na vzhodu in zaveznicami na zahodu, je kapitulirala 11 mesecev kasneje.<\/p>\n
Decembra 1943 je tedanji ameri\u0161ki predsednik Franklin Roosevelt generala Dwighta Eisenhowerja imenoval za vrhovnega poveljnika ameri\u0161kih sil v Evropi z nalogo, “da vstopi na evropsko celino in v sodelovanju z ostalimi zdru\u017eenimi narodi za\u010dne izvajati operacije, uperjene proti Nem\u010diji in za uni\u010denje nem\u0161kih oboro\u017eenih sil”.<\/p>\n
Ime za invazijo je bilo sprva operacija Roundup, kasneje so ga spremenili v operacija Overlord, katere cilj je bil osvoboditev zahodnega dela Evrope izpod nacisti\u010dne Nem\u010dije. Samo izkrcanje v Normandiji, ki je trajalo do sredine julija, je imelo kodno ime operacija Neptun. V tem \u010dasu se je na normandijskih obalah izkrcalo okoli tri milijone zavezni\u0161kih vojakov ter na tiso\u010de ton najrazli\u010dnej\u0161e voja\u0161ke opreme.<\/p>\n
Nemci so pri\u010dakovali, da bo do invazije pri\u0161lo na najbolj dostopnem in hkrati tudi najbli\u017ejem mestu, pri francoskem Calaisu, ker bi si zavezniki s tem zagotovili tudi najkraj\u0161e preskrbovalne poti. Tudi Eisenhower ni bil povsem prepri\u010dan v uspeh, in ker je bil Calais tako o\u010ditna izbira, so se zavezniki odlo\u010dili za Normandijo.<\/p>\n
Nemce je napad presenetil, niso pa bili povsem nepripravljeni. Obale so bile dobro utrjene in prepredene s protitankovskimi ovirami, v morju so na juri\u0161ne izkrcevalne \u010dolne \u010dakala minska polja, notranjost pa je bila na \u0161tevilnih mestih poplavljena, da bi onemogo\u010dili pristajanje padalcev.<\/p>\n
Vseeno je invazija Nemce ujela v neprimernem \u010dasu. Poveljnik Atlantskega zidu, feldmar\u0161al Erwin Rommel, zaveznikom znan \u017ee iz bojev v severni Afriki, je bil ravno na dopustu v domovini, Hitler pa je tisto no\u010d dolgo spal. In ker se ga nih\u010de ni upal zbuditi, so nem\u0161ke voja\u0161ke rezerve ostale v notranjosti Francije.<\/p>\n
Toda tudi zaveznicam ni \u0161lo vse po na\u010drtih. Posebej krvavo je bilo na obali Omaha. Nemci so napadalce pri\u010dakali v polni pripravljenosti, dobro vkopani in z dovolj streliva. V pol ure je bila obala prekrita z mrtvimi in ranjenimi, Ameri\u010dani pa se niso premaknili za ve\u010d kot nekaj metrov.<\/p>\n
Polo\u017eaj je postajal \u017ee tako resen, da je poveljnik divizije, general Omar Bradley, na\u010drtoval opustitev napada. Ameri\u010danom je nato le uspelo odkriti in izkoristiti vrzel v nem\u0161ki obrambi in ob 12. uri je bila obala Omaha zavzeta. A za strahotno ceno. \u0160tevila \u017ertev niso nikoli natan\u010dno ugotovili, toda po razli\u010dnih ocenah naj bi v \u0161tirih urah bitke padlo ali bilo ranjenih najmanj 3000 mo\u017e.<\/p>\n
Na drugih obalah so zavezniki naleteli na manj srdit odpor. Kljub vsemu je dan D med zavezniki zahteval okoli 10.000 \u017ertev, pribli\u017eno toliko naj bi bilo \u017ertev tudi na nem\u0161ki strani.<\/p>\n
Toda to je bil \u0161ele manj\u0161i del \u017ertev, ki so bile potrebne, da so zavezniki po dobrih treh mesecih dokon\u010dno osvobodili Normandijo. Padlo je kakih 215.000 zavezni\u0161kih vojakov, podobne so ocene za nem\u0161ke \u017ertve. Pri osvobajanju Normandije je umrlo tudi 19.000 francoskih civilistov.<\/p>\n
Najve\u010dje voja\u0161ko izkrcanje v zgodovini \u010dlove\u0161tva je prineslo velik preobrat v drugi svetovni vojni. \u0160tevilni so se za\u010deli zavedati, da bo Nem\u010dija, ki je bila prisiljenja v bojevanje na ve\u010d frontah hkrati, slej kot prej pora\u017eena. Nem\u010dija je brezpogojno kapitulirala 8. maja 1945.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pred 75 leti se je na severozahodu Francije za\u010dela najve\u010dja voja\u0161ka skupna pomorska, kopenska in zra\u010dna operacija v zgodovini \u010dlove\u0161tva, ki je hkrati pomenila pomemben preobrat v drugi svetovni vojni. 75 let po dnevu D naj bi bila obletnica predvsem prilo\u017enost za slavljenje miru, svobode in sprave.<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":399882,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[13846,13845],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n