Glede na poro\u010dilo je bil leta 2016 dele\u017e prejemnikov minimalne pla\u010de med vsemi delovno aktivnimi v povpre\u010dju v EU 7,2-odstoten, pri \u010demer so se med posameznimi dr\u017eavami \u010dlanicami pokazale velike razlike.<\/p>\n
Manjhen dele\u017e prejemnikov minimalne pla\u010de<\/b><\/p>\n
Slovenija se je zna\u0161la med dr\u017eavami z najmanj\u0161im, 4,1-odstotnim dele\u017eem prejemnikov te pla\u010de. Manj\u0161i dele\u017e so zabele\u017eile le \u010ce\u0161ka (dva odstotka), Malta (2,3 odstotka), Belgija (3,2 odstotka), Hrva\u0161ka (3,3 odstotka) in Gr\u010dija (4,1 odstotka). Na drugi strani je najve\u010d zaposlenih minimalno pla\u010do prejemalo na Poljskem (13,7 odstotka), v Veliki Britaniji (+12,1 odstotka), Luksemburgu (11,3 odstotka), Nem\u010diji (11,1 odstotka) in na Portugalskem (10,5 odstotka).<\/p>\n
Eurofound izpostavlja, da je znotraj teh dele\u017eev ogromno delavcev, ki zaslu\u017eijo manj kot 90 odstotkov minimalne pla\u010de, problematizira pa tudi veliko zastopanost \u017eensk med prejemniki.<\/p>\n
Najvi\u0161jo minimalno pla\u010do imajo sicer v Luksemburgu, kjer po podatkih za leto\u0161nje leto zna\u0161a 2071,10 evra bruto, Veliki Britaniji (1746,73 evra) in na Nizozemskem (1615,80 evra), ve\u010d kot 1500 evrov bruto pa ta pla\u010da zna\u0161a tudi v Belgiji, Franciji in Nem\u010diji. Najni\u017eje zneske medtem na svoje ra\u010dune prejmejo delavci v Bolgariji, kjer minimalna pla\u010da zna\u0161a le 286,33 evra bruto, Latviji (430 evrov), Romuniji (446,02 evra) in na Mad\u017earskem (464,20 evra). Manj kot 600 evrov bruto minimalna pla\u010da nanese \u0161e v \u0161estih dr\u017eavah EU.<\/p>\n
Slovenija se z minimalno pla\u010do v vi\u0161ini 886,63 evra bruto med 22 dr\u017eavami s tem institutom uvr\u0161\u010da na deveto mesto.<\/p>\n
Velika razlika med bruto in neto pla\u010do<\/b><\/p>\n
Dr\u017eave se razlikujejo tudi po razli\u010dnih razmerjih med bruto in neto minimalno pla\u010do, zato je posebej pomemben vidik kupne mo\u010di, ki jo v resnici prina\u0161a ta pla\u010da. Za davke in prispevke gre v Belgiji, Estoniji in na Irskem od \u0161tiri do \u0161est odstotkov, v Litvi in Romuniji pa skoraj 40 odstotkov bruto minimalne pla\u010de. V Sloveniji je ta dele\u017e med ve\u010djimi, zna\u0161a namre\u010d 24,77 odstotka.<\/p>\n
Kot navaja Eurofound, je letos pri\u0161lo do zvi\u0161anja minimalne pla\u010de v skoraj vseh dr\u017eavah, z izjemo Latvije. To ni presenetljivo, saj je bila gospodarska klima ugodna, marsikje pa se delodajalci soo\u010dajo tudi z velikim pomanjkanjem delovne sile, kar krepi pogajalsko mo\u010d delojemalcev.<\/p>\n
Najve\u010dje zvi\u0161anje, in sicer nominalno za 22,3 odstotka, so izvedli v \u0160paniji, kjer minimalna pla\u010da zdaj zna\u0161a 1050 evrov, sledili pa sta Gr\u010dija (za 10,91 odstotka na 758,33 evra), kjer so dvig izvedli prvi\u010d po letu 2012, in Bolgarija (za 9,81 odstotka). Minimalna pla\u010da se je ob\u010dutno, za 38,75 odstotka na 555 evrov, zvi\u0161ala tudi v Litvi, a je dvig vezan na spremembo v obdav\u010ditvi, tako da je bila rast dejansko le 7,5-odstotna.<\/p>\n
Rast slovenske minimalne pla\u010de lani med ni\u017ejimi<\/b><\/p>\n
V Sloveniji se je minimalna pla\u010da letos nominalno okrepila za 5,20 odstotka, s \u010dimer se je na\u0161a dr\u017eava v pet\u010dlanski skupini s srednje visokimi minimalnimi pla\u010dami uvrstila na sredino. Znotraj te skupine je bilo zvi\u0161anje minimalne pla\u010de ni\u017eje le na Malti (za 1,93 odstotka na 761,97 evra) in na Portugalskem (za 3,45 odstotka na 700 evrov).<\/p>\n
Za dr\u017eave z najvi\u0161jimi minimalnimi pla\u010dami je medtem zna\u010dilno, da te pla\u010de rastejo po po\u010dasnej\u0161ih stopnjah, ve\u010dinoma okoli dveodstotnih; izjema je bil Luksemburg, kjer je bila rast 3,63-odstotna.<\/p>\n
Eurofound v tej lu\u010di opozarja, da so visoki skoki minimalne pla\u010de morda popularni, da pa lahko predstavljajo tveganja za zaposlovanje in implementacijo. Prav zato se zavzemajo za to, da se v proces sprememb vplete socialne partnerje.<\/p>\n
Poro\u010dilo obravnava tudi dr\u017eave v EU brez instituta minimalne pla\u010de, pri tem pa navaja, da o uzakonitvi minimalne pla\u010de trenutno razmi\u0161ljajo v Italiji in na Cipru.<\/p>\n
Boj za dvig minimalne pla\u010de<\/b><\/p>\n
V Sloveniji vpra\u0161anje minimalne pla\u010de prav v zadnjem obdobju dviguje precej prahu. DZ je namre\u010d lani na pobudo Levice kljub nasprotovanju delodajalcev sprejel novelo zakona o minimalni pla\u010di, ki zvi\u0161uje to pla\u010do, za leto 2020 predvideva izlo\u010ditev vseh dodatkov iz nje, ureja pa tudi formulo za izra\u010dun, po kateri je minimalna pla\u010da omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in najve\u010d 40 odstotkov nad prera\u010dunanimi minimalnimi \u017eivljenjskimi stro\u0161ki.<\/p>\n
Delodajalci opozarjajo, da je bilo sprejetje novele nepremi\u0161ljeno in da bo prizadelo celotno dru\u017ebo. Sindikati so se medtem za ohranitev zakona pripravljeni boriti z vsemi sredstvi. Vlada za zdaj vztraja, da so tveganja obvladljiva.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenija po vi\u0161ini bruto minimalne pla\u010de med 22 dr\u017eavami EU s tem institutom zaseda deveto mesto, po leto\u0161njem zvi\u0161anju pa sodi med dr\u017eave s skromnej\u0161imi dvigi, je razvidno iz letnega poro\u010dila o minimalni pla\u010di v EU in na Norve\u0161kem, ki ga je v ponedeljek objavila Evropska fundacija za izbolj\u0161anje \u017eivljenjskih in delovnih razmer Eurofound.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":399996,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[7695,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n