Kot so pojasnili v Bruslju, je ena glavnih ugotovitev leto\u0161njega indeksa DESI, ki spremlja splo\u0161no uspe\u0161nost Evrope in napredek dr\u017eav \u010dlanic EU pri njihovi digitalni konkuren\u010dnosti, ta, da so dr\u017eave, ki so v skladu s strategijo EU za enotni digitalni trg postavile ambiciozne cilje in jih zdru\u017eile s prilagojenimi nalo\u017ebami, izbolj\u0161ale uspe\u0161nost v sorazmerno kratkem \u010dasu.<\/p>\n
“Vendar dejstvo, da najve\u010dja gospodarstva EU niso vodilna v digitalnem gospodarstvu, ka\u017ee, da se mora hitrost digitalne preobrazbe pospe\u0161iti, da bi EU ostala konkuren\u010dna na svetovni ravni,” so izpostavili.<\/p>\n
Izkazalo se je, da je povezljivost sicer bolj\u0161a, a \u0161e vedno nezadostna za hitro rasto\u010de potrebe. Povpra\u0161evanje po hitrih in ultrahitrih \u0161irokopasovnih povezavah se bo v prihodnosti \u0161e pove\u010dalo. Ultrahitra povezljivost s hitrostjo vsaj 100 megabajtov na sekundo je na voljo 60 odstotkom gospodinjstev, \u0161tevilo naro\u010dnikov \u0161irokopasovnih povezav pa hitro raste.<\/p>\n
Ve\u010d kot tretjina ljudi na trgu dela v Evropi nima osnovnih digitalnih znanj, le 31 odstotkov pa jih ima napredna znanja za uporabo interneta. Po pri\u010dakovanjih 83 odstotkov prebivalstva EU uporablja internet vsaj enkrat tedensko, potem ko je bil ta dele\u017e leta 2014 pri 75 odstotkih. Po drugi strani zgolj 11 odstotkov ljudi \u0161e ni bilo na spletu. Najbolj se je pove\u010dala uporaba videoklicev in videoposnetkov na zahtevo.<\/p>\n
Indeks DESI nadalje ka\u017ee, da podjetja postajajo vse bolj digitalna, e-trgovanje pa se po\u010dasi pove\u010duje. Vse ve\u010d podjetij uporablja storitve v oblaku. Ta dele\u017e je zdaj 18-odstoten, potem ko je bil leta 2014 11-odstoten.<\/p>\n
Prav tako se krepi uporaba dru\u017ebenih medijev za sodelovanje s strankami in zainteresiranimi stranmi. Dele\u017e se je glede na leto 2013 pove\u010dal za \u0161est odstotnih to\u010dk na 21 odstotkov.<\/p>\n
\u0160tevilo malih in srednje velikih podjetij, ki svoje blago in storitve prodajajo na spletu, je medtem v zadnjih nekaj letih obstalo pri 17 odstotkih.<\/p>\n
Na splo\u0161no so se na podro\u010dju digitalizacije najbolje odrezale Finska, \u0160vedska, Nizozemska in Danska, ki so v tem smislu med vodilnimi na svetu, sledijo Velika Britanija, Luksemburg, Irska, Estonija in Belgija, ostale dr\u017eave pa \u010daka \u0161e dolga pot.<\/p>\n
Slovenija se po indeksu DESI s 50,9 to\u010dke med 28 dr\u017eavami EU uvr\u0161\u010da na 16. mesto. Povpre\u010dje EU zna\u0161a 52,5 to\u010dke. Slovenija je uspe\u0161nost glede na lani, ko je dosegla 47,9 to\u010dke, izbolj\u0161ala zaradi napredka pri nekaterih kazalnikih. Napredek je zabele\u017eila na podro\u010dju povezljivosti in digitalnih javnih storitev ter pri uporabi internetnih storitev in integraciji digitalnih tehnologij. A pri teh kazalnikih ni izbolj\u0161ala svojega mesta na lestvici. Na isti ravni je medtem ostala na podro\u010dju \u010dlove\u0161kega kapitala, kjer je izgubila eno mesto.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Digitalno konkuren\u010dnost so izbolj\u0161ale vse dr\u017eave \u010dlanice EU, je razvidno iz danes objavljenega indeksa digitalnega gospodarstva in dru\u017ebe (DESI) za leto 2019. A napredek bi moral biti hitrej\u0161i, so pozvali v Evropski komisiji. Slovenija se je med vsemi dr\u017eavami \u010dlanicami na lestvici uvrstila na 16. mesto, potem ko je bila lani na 15. mestu.<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":240110,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4772,4864,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n