Na Nacionalnem in\u0161titutu za javno zdravje (NIJZ) priporo\u010dajo tudi, da vsak poslu\u0161a sebe, “kajti vsi imamo center za termoregulacijo, ki nam pove, kdaj potrebujemo vodo oziroma kdaj smo \u017eejni”, je dejala Per\u010di\u010deva in kot najbolj ogro\u017eene izpostavila starej\u0161e ljudi. Zanje je treba posebej poskrbeti, kajti njihov termoregulacijski center je oslabljen in se jih mora kar nekoliko siliti, da pijejo vodo, je pojasnila. Poudarila je tudi potrebo po primerni hidraciji otrok.<\/p>\n
“Voda je potrebna, ker so v \u010dasu velikih temperatur znojenje pove\u010da in izhlapeva iz na\u0161e ko\u017ee ter nas tako tudi hladi, zato moramo u\u017eivati velike koli\u010dine vode,” je opozorila. Najranljivej\u0161e skupine poleg starej\u0161ih so tudi tisti s kroni\u010dnimi sr\u010dno-\u017eilnimi in dihalnimi obolenji ter sladkorno boleznijo tipa 1 in 2. Pri teh bolnikih se fiziolo\u0161ki mehanizem, ki nas hladi z znojenjem, nekoliko spremeni in telo ne more oddajati toplote kot pri zdravih ljudeh, zato je nevarnost dehidracije ve\u010dja.<\/p>\n
Pri teh ogro\u017eenih skupinah bolnikov je treba po besedah Per\u010di\u010deve posebej paziti na znake dehidracije. Poleg tega je treba biti primerno oble\u010den. Kot so ugotovile \u0161tudije, svetle barve obla\u010dil in naravni materiali, kot sta bomba\u017e in lan, omogo\u010dajo bolj\u0161e znojenje in hlajenje telesa, je dejala.<\/p>\n
Znano je tudi, da so sredi\u0161\u010da mest bolj vro\u010da, temperature namre\u010d na asfaltu in betonu narastejo hitreje kot na pode\u017eelju. Beton in asfalt vsrkavata toploto, tudi sevata, tako so sredi\u0161\u010da mest po njenih navedbah najtoplej\u0161a. “\u010ce smo \u017ee v sredi\u0161\u010du, poi\u0161\u010demo kak\u0161en vodnjak za osve\u017eitev. A najbolje je v \u010dasu visokih temperatur oditi v naravo ali pa ostati v klimatiziranem stanovanju, \u010de tega ni pa se lahko v tem \u010dasu umaknemo npr. v ohlajeni nakupovalni center, da se na\u0161e telo vsaj spo\u010dije,” svetuje zdravnica.<\/p>\n
\u010ce oseba ne upo\u0161teva omenjenih nasvetov, lahko dehidrira. “To je zgo\u0161\u010devanje krvi, posledice so lahko zelo hude, kajti pride do tvorjenja strdkov, ki lahko pridejo do srca in mo\u017eganov oz. privedejo do sr\u010dnega infarkta ali mo\u017eganske kapi. \u010ce se zadr\u017eujemo na pripeki, lahko pride do toplotnega udara in to je najhuj\u0161i zaplet, posledica je lahko tudi smrt,” je pojasnila.<\/p>\n
Opozorilni znaki dehidracije so slabost, nemo\u010d, zmedenost, velika \u017eeja, zato je treba tak\u0161no osebo dati v senco, ji dati piti vodo in poklicati zdravnika na 112, \u010de je hudo zmedena.<\/p>\n
Per\u010di\u010deva je \u0161e opozorila, da so v vro\u010dini najbolj izpostavljeni delavci na gradbi\u0161\u010du, \u0161e posebej v mestih. Zdravniki zato svetujejo, naj delata dva skupaj, \u010de enega obide slabost, da mu lahko drugi pomaga. Svetujejo za\u0161\u010ditno obleko, kapo, pokrivala za tilnik in u\u0161esa ter za\u0161\u010ditno opremo proti pripeki in seveda u\u017eivanje vode. Na NIJZ v vro\u010dini odsvetujejo pitje alkohola, kave, gaziranih in sladkih pija\u010d, ker \u0161e bolj pospe\u0161ijo odvajanje vode iz telesa.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Na Nacionalnem in\u0161titutu za javno zdravje v teh vro\u010dih dneh opozarjajo prebivalstvo, da je najpomembnej\u0161a hidracija oziroma pitje vode. Za starej\u0161e ljudi je priporo\u010dljiva koli\u010dina od dva do tri litre vode na dan, za otroke okrog enega litra. Priporo\u010deno je pitje v intervalih, je v izjavi za medije povedala zdravnica Simona Per\u010di\u010d z in\u0161tituta.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":400565,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1359,5735],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n