Dr\u017eava je v \u010dasu krize nacionalizirala \u0161est bank. Dve je nadzorovano likvidirala, za \u0161tiri pa obljubila, da jih bo po stabilizaciji privatizirala. V ciljni ravnini vsake prodaje so o\u017eiveli pozivi k neprodaji in tako je bilo tudi v primeru Abanke, v katero sta se zdru\u017eili sanirani Abanka Vipa in Banka Celje.<\/p>\n
Pri vseh prodajah so nasprotniki menili, da je bila izra\u010dunana velikost ban\u010dne luknje, zaradi katere je dr\u017eava morala banke sanirati, previsoka, da je dr\u017eava v banke vlo\u017eila preve\u010d denarja in da ni smiselno prodati vseh bank, saj se bo s tem izgubila finan\u010dna neodvisnost. O\u010ditek je bil tudi, da dr\u017eava banke prodaja krepko pod ceno, \u0161e posebej je bilo to sli\u0161ati v primeru Nove KBM, kjer je bila kupnina 250 milijonov evrov.<\/p>\n
Abanka je v dana\u0161nji obliki zdru\u017eene banke nastala oktobra 2015. Takrat se je zavihtela na drugo mesto med bankami v Sloveniji, a jo je po privatizaciji in konsolidaciji pripojenih Po\u0161tne banke Slovenije in KBS, nekdanje Raiffeisen banke, pod novim lastnikom, skladom Apollo, nato prehitela Nova KBM.<\/p>\n
Za\u010detki same Abanke sicer segajo v leto 1955, ko je za\u010dela delovati kot podru\u017enica Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino. Leta 1977 se je preimenovala v Jugobanko – Temeljno banko Ljubljana. Kot Abanka Ljubljana je samostojno za\u010dela poslovati januarja 1990 ter se konec leta 2002 zdru\u017eila z Banko Vipo in preimenovala v Abanko Vipa.<\/p>\n
Dr\u017eava jo je konec leta 2013 sanirala skupaj z NLB in Novo KBM. Ko je leta 2014 za dr\u017eavno pomo\u010d zaprosila \u0161e Banka Celje, je padla odlo\u010ditev, da se Abanka Vipa in Banka Celje zdru\u017eita v Abanko. Sledilo je obdobje \u010di\u0161\u010denja bilanc, integracije procesov in optimizacije v skladu z omejitvenimi zavezami komisije in s ciljem, da se zdru\u017eena banka privatizira do sredine leta 2019.<\/p>\n
Abanka Vipa je leto 2010 zaklju\u010dila z dobi\u010dkom v vi\u0161ini 6,6 milijona evrov in 4,2 milijarde evrov visoko bilan\u010dno vsoto. Nato so se zanjo za\u010dela leta izgub. Leta 2011 je izguba narasla na 119 milijonov evrov, leta 2012 se je ta zmanj\u0161ala na 76 milijonov evrov. Takrat so o\u017eivele ideje, da bi jo v okviru t. i. gorenjske finan\u010dne naveze, katere del sta bili \u0161e dru\u017eba Sava in Gorenjska banka, zdru\u017eili z zadnjo, katere lastnica je v za\u010detku leto\u0161njega leta postala srbska AIK banka.<\/p>\n
Leta 2013 je Abanka Vipa pod bremenom slabih posojil zdrsnila v globoko izgubo, ki se je povzpela na nekaj manj kot 309 milijonov evrov. Leta 2014 jo je bilo za skoraj 200 milijonov evrov, bilan\u010dna vsota pa je upadla na 2,6 milijarde evrov. V zdru\u017eitvenem letu s celjsko banko leta 2015 je banka izplavala iz rde\u010dih \u0161tevilk in vknji\u017eila skoraj 43 milijonov evrov \u010distega dobi\u010dka. Bilan\u010dna vsota se je dvignila na 3,8 milijarde evrov, a nato leto pozneje upadla na 3,6 milijarde evrov.<\/p>\n
Dr\u017eava je Abanko Vipa v \u010dasu sanacije dokapitalizirala s 348 milijonov evrov, skupaj z dokapitalizacijo v obliki obveznic pa je ta vrednostno dosegla 591 milijonov evrov. Medtem je v Banko Celje vlo\u017eila 190 milijonov evrov. Prva je na DUTB prenesla za 1,1 milijarde evrov bruto slabih terjatev in v zameno od DUTB prejela za 423,8 milijona evrov obveznic z dr\u017eavnim jamstvom, druga pa 398,5 milijona evrov bruto slabih terjatev ter zanje prejela 125,3 milijona evrov v obveznicah z dr\u017eavnim jamstvom.<\/p>\n
Dokapitalizacija v denarju je pri obeh bankah skupaj zna\u0161ala 538 milijonov evrov. Ko se je poslovanje v Abanki stabiliziralo, je ta za\u010dela izpla\u010devati dividende. Dr\u017eava je za leto 2016 prejela 69 milijonov evrov dividend, za leto 2017 42,6 milijona evrov, za lani pa 66,7 milijona evrov (55,6 milijona evrov v denarju, 11,1 milijona evrov z delnicami Save Re). To skupaj zna\u0161a 178,3 milijona evrov. Na informacijo o kupnini za prodajo banke, s \u010dimer bo mogo\u010de izra\u010dunati, v kolik\u0161ni meri si je dr\u017eava popla\u010dala sanacijski vlo\u017eek, bo medtem treba po\u010dakati do \u010detrtka.<\/p>\n
V primeru, da Abanka do konca junija ne bi bila prodana, Slovenija ne bi izpolnila prodajne zaveze in bi morala Evropski komisiji predlagati imenovanje prodajnega zaupnika, ki bi imel pristojnost banko prodati. Za banko bi \u0161e naprej veljale \u0161tevilne omejitvene zahteve.<\/p>\n
\u010ce bi Abanka ostala v dr\u017eavni lasti, bi bilo treba spremeniti tudi strategijo upravljanja z dr\u017eavnim premo\u017eenjem in nalo\u017ebo v Abanki \u010drtati s seznama portfeljskih nalo\u017eb oz. nalo\u017eb, namenjenih prodaji, ter jo uvrstiti na seznam strate\u0161kih nalo\u017eb. O ustavitvi prodaje bi se morala Slovenija \u0161e pred tem izpogajati tudi pri Evropski komisiji, ki se bo jeseni oblikovala v novi sestavi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
SDH se je v imenu dr\u017eave odlo\u010dil, da bo Abanko prodal Novi KBM, ki jo je pred \u0161tirimi leti v enakem privatizacijskem postopku skupaj z Evropsko banko za obnovo in razvoj kupil sklad Apollo. Po privatizaciji NLB, ki je edina ostala v \u010detrtinski lasti dr\u017eave, je tako ta prodala \u0161e zadnjo banko, ki jo je v \u010dasu krize podr\u017eavila.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":400963,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[12161,2391,10731,1595],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n