Povorka, ki je ob glasbi in mavri\u010dnih barvah iz centra Metelkova krenila ob 18. uri in nato zaokro\u017eila po sredi\u0161\u010du Ljubljane do Novega trga, sicer predstavlja vrhunec dogajanja v okviru meseca ponosa, ki ga je LGBTIQ+ skupnost obele\u017eila z ve\u010d kot 30 dogodki po vsej dr\u017eavi. Parada \u0161e posebej svari pred kulturo sovra\u0161tva, vklju\u010dno s sovra\u017enim govorom.<\/p>\n
Predsednica dru\u0161tva Parada ponosa Ljubljana in programska vodja Festivala Parada ponosa Ljubljana 2019 Simona Mur\u0161ec je ob zaklju\u010dku povorke poudarila, da bi si \u010detrto leto, ko opravlja funkcijo, \u017eelela spregovoriti o vsem napredku in dose\u017ekih v teh letih, a da \u017eal tega ne more narediti.<\/p>\n
Povzela je besede Nine Perger iz upravnega odbora dru\u0161tva, da se v zadnjih letih ne soo\u010damo le s porastom sovra\u0161tva, temve\u010d tudi z neodzivnostjo institucij, ki naj bi (za)\u0161\u010ditile pripadnike marginaliziranih skupin.<\/p>\n
“Pri\u010da smo ustvarjanju politi\u010dnega \u017eivljenja, ki temelji na iskanju enostavnih re\u0161itev na ozadju la\u017enega in manipulativnega vzpostavljanja \u017ee znanih ‘gre\u0161nih kozlov’: LGBTIQ+ skupnosti, feministk, migrantov, prosilcev za azil in okoljevarstvenih aktivistov,” je opozorila in pristavila, da kultura sovra\u0161tva ni nekaj, kar se bo samoizni\u010dilo, temve\u010d trenutni \u010das terja “mobilizacijo in participacijo”.<\/p>\n
Dana\u0161nja povorka po mnenju organizatorjev dokazuje, da v boju proti kulturi sovra\u0161tva, strahu in poni\u017eevanja dru\u017eba nikoli ni nemo\u010dna in da dru\u017ebeno \u017eivljenje soustvarjamo ljudje z lastno mobilizacijo in participacijo ter s povzdigovanjem glasu.<\/p>\n
Kulturo sovra\u0161tva pa lahko soustvarjamo tudi z neparticipacijo, s svojo pasivnostjo in ti\u0161ino. Z vsako ti\u0161ino to, kar je danes vsaj po tihem nesprejemljivo, \u017ee jutri postaja sprejemljivo, so v dru\u0161tvu Parada ponosa \u0161e zapisali v politi\u010dnem sporo\u010dilu, katerega avtorica je omenjena Pergerjeva.<\/p>\n
Sociolog Roman Kuhar je prebral govor, ki ga je spisal \u017ee pred desetimi leti, saj je s precej grenkobe ugotovil, da je aktualen \u0161e danes. V njem je med drugim izpostavil, da vzorci nestrpnosti ne poznajo meja in pozval h globalni solidarnosti s tistimi, ki jim kratijo \u010dlovekove pravice.<\/p>\n
V sklepnem delu povorke na Novem trgu sta udele\u017eence povorke nagovorila tudi vodja predstavni\u0161tva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stan\u010di\u010d in ljubljanski \u017eupan Zoran Jankovi\u0107.<\/p>\n
Kot prvo parado ponosa v svetu \u0161tejejo protest leta 1969, ko se je ameri\u0161ka skupina gejev in lezbijk uprla racijam in nasilju policistov v lokalu Stonewall v New Yorku. Od takrat parade ponosa prirejajo po vsem svetu kot spomin na ta dogodek, kot opozorilo na diskriminacijo istospolno usmerjenih ter za promocijo strpnosti. Prva parada ponosa je v Sloveniji potekala leta 2001.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Z dana\u0161njo povorko po ljubljanskih ulicah se zaklju\u010duje 12-dnevni Festival Parada ponosa 2019. Po navedbah organizatorjev se je v povorki zbralo okoli 2500 ljudi, vse skupaj pa je obiskovalcev dogodka pribli\u017eno 3000. Festival in parada minevata v znamenju pozivov k solidarnosti in aktivaciji v boju proti kulturi sovra\u0161tva.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":401120,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[13951,1633,5433,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n